Žiga, nekaj časa si odličen stvarni teolog, saj zapišeš, iz kako verne družine izhajaš, kjer da ste se postili...
Anekdota iz življenja mojega – danes že pokojnega – očka Avgusta, znamenitega mariborskega kulturnika, klasika, gledališčnika, tudi nogometnega funkcionarja, šahista, ribiča, poklicno ekonomista – v podjetju, kjer je delal kot ekonomist, je bio v pisarni več uslužbencev. Nič se niso menili posebej v samoupravnem intakodalje socializmu, kdo je veren, kdo pa ne, ampak so se medsebojno spoštovali. Saj jih je sicer preverjala udba, kdo hodi k maši
Na véliki petek ali tako imenovni postni petek so v pisarni praznovali tako, da so pomalicali kaj brez mesa. Pa je bil med njii nastavljen kot jugović primitivec, ki je ravno na ta dan, véliki petek, razgrnil pred sabo papir in kup mesnin, tudi slanino..., nato pa je vsiljeval to hrano drugim – vsi do zadnjega, tudi partijci so odklonili, češ. žri sam, če že, nas ne boš provociral. Sicer je ta vsiljenec v službi vedno jedel sam zase – provokcija je bila očitna.
Čez nekaj dni so v sužbi izvedeli, da je tip, ki je vsiljeval provokativno na véliki petek mesnine,v bolnišnici – nekdo ga je zvečer, ko je mlahedral pijan iz gostilne, z lato lopnil po glavi in ga poškodoval. Ata ni vedel povedati, kdo je čohnil onga provokatorja.
Kmalu po okrevanju je provokator zapustil službo in odšel drugam, v drugo službo, morda se je celo upokojil...
Ateku sem pokomentiral, da je bila taka njihova generacija, mariborsko maistrovska in slomškovska, nekako slovensko nrodno tradicionalno samoumevno zavedna, nikar klerikalizirana v sektaštvo, kljub nekaterim veljakom pobožnjakom, ki so zavijali, še pred vojno, takmašno v prvih klopeh v cerkvi kot kure, ko pijejo vodo...
Vladimir Gajšek, slovenski pesnik in pisatelj, esejist, prevajalec, urednik, umetniški likovnik, psihoterapevt biblioterapevt, nevladni diplomat
Post je osebna priložnost in odločitev zase
Žiga, nekaj časa si odličen stvarni teolog, saj zapišeš, iz kako verne družine izhajaš, kjer da ste se postili...
Anekdota iz življenja mojega – danes že pokojnega – očka Avgusta, znamenitega mariborskega kulturnika, klasika, gledališčnika, tudi nogometnega funkcionarja, šahista, ribiča, poklicno ekonomista – v podjetju, kjer je delal kot ekonomist, je bio v pisarni več uslužbencev. Nič se niso menili posebej v samoupravnem intakodalje socializmu, kdo je veren, kdo pa ne, ampak so se medsebojno spoštovali. Saj jih je sicer preverjala udba, kdo hodi k maši
Na véliki petek ali tako imenovni postni petek so v pisarni praznovali tako, da so pomalicali kaj brez mesa. Pa je bil med njii nastavljen kot jugović primitivec, ki je ravno na ta dan, véliki petek, razgrnil pred sabo papir in kup mesnin, tudi slanino..., nato pa je vsiljeval to hrano drugim – vsi do zadnjega, tudi partijci so odklonili, češ. žri sam, če že, nas ne boš provociral. Sicer je ta vsiljenec v službi vedno jedel sam zase – provokcija je bila očitna.
Čez nekaj dni so v sužbi izvedeli, da je tip, ki je vsiljeval provokativno na véliki petek mesnine,v bolnišnici – nekdo ga je zvečer, ko je mlahedral pijan iz gostilne, z lato lopnil po glavi in ga poškodoval. Ata ni vedel povedati, kdo je čohnil onga provokatorja.
Kmalu po okrevanju je provokator zapustil službo in odšel drugam, v drugo službo, morda se je celo upokojil...
Ateku sem pokomentiral, da je bila taka njihova generacija, mariborsko maistrovska in slomškovska, nekako slovensko nrodno tradicionalno samoumevno zavedna, nikar klerikalizirana v sektaštvo, kljub nekaterim veljakom pobožnjakom, ki so zavijali, še pred vojno, takmašno v prvih klopeh v cerkvi kot kure, ko pijejo vodo...
Vladimir Gajšek, slovenski pesnik in pisatelj, esejist, prevajalec, urednik, umetniški likovnik, psihoterapevt biblioterapevt, nevladni diplomat
Ja, tako je bilo. Hvala za ta prispevek.
Tole je FANTASTIČNO!
Vse na svojem mestu - in lepo se bere ...
Morda bi še bolj kot o informacijskem postu kazalo govoriti o "informacijski askezi".