Domači izdajalci proti Zahodu
Ali je Slovenija še del Zahoda? Tudi navzven se o tem čedalje težje pretvarjamo. Levičarji bi nas najraje izpisali iz NATA. Zakaj ?
S krstom pri Savici, s tem, da se je Črtomir dal krstiti, smo Slovenci postali del Zahodne civilizacije, del Krščanstva, del tistega, kar Angleži imenujejo Christendom in čemur bomo tule rekli Zahod.
Bili smo del Zahoda tudi ko se je Primož Trubar priključil evangeličanom. Kot so Izraelci v egiptovski sužnosti postali velik narod, smo Slovenci postali velik narod pod habsburškimi svetimi rimskimi cesarji. Branili in obranili smo Zahod s tabori, ki so jih naši predniki utrdili na vzpetinah okrog cerkva in premagali smo Turke z veličastno zmago Kranjcev pri Sisku. Bili smo Zahod, ko smo 1918 soustanovili državo Slovencev, Hrvatov in tistih Srbov, ki so zahodno od Drine bili del Zahoda.
Po tem pa so se začele težave. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, v upanje na zlitje teh narodov pozneje poimenovana Jugoslavija, je bila država, kjer so se lomile Huntingtonove prelomnice treh civilizacij, treh kultur: zahodne, vzhodne in islamske. Socialistična Jugoslavija ni bila glede tega nič boljša, le marksistični izgovor je našla za mižanje pred dejstvom, da kri ni voda. In je učila, da so vera, jezik, civilizacija in narod koncepti na poti na smetišče zgodovine, ki jim mora marksistično-leninistična misel z bajoneti samo še malo pomagati, da bodo prej na cilju. Zgodovina se je prepričljivo vrnila z balkanskimi vojnami v 1990ih.
Konec zgodovine
Z drugačnimi izgovori, pa enakim končnim učinkom so te koncepte razumeli za preživete doktrinarni liberalci tipa Francisa Fukuyame. Kar pa jih ni oviralo, da ne bi nekaterih divjih stebel, ki so pognali iz korenin Zahoda, imeli za univerzalne principe, ki se jim mora prej ali slej podrediti ves svet. Če se jim noče, mu bodo pa s silo izvozili liberalno demokracijo; precej podobno kot socialisti nekaj vrstic višje z bajoneti.
Med leti 1918 in 1991 Slovenija ni imela inštitucionalnega, formalnega, od države podprtega okvira, ki bi skrbel za njen zahodni značaj. Spet ga je dobila s samostojnostjo 1991, z včlanitvijo v EU in včlanitvijo v NATO leta 2004. Nič od tega se ni zgodilo povsem soglasno. Tistih 70 let je pustilo žalostne posledice.
Neodvisnost mnogim “nikoli ni bila intimna opcija”. Evropski uniji priznavajo avtoriteto le v primeru, če Bruselj podpira multikulturne, globalistične, abecedniške ali demokratistične zablode lokalnih oblasti. NATO je nasprotnik, če malo karikiram, že od ustanovitve Antiimperialistične fronte 26. aprila 1941.
V obratnem vrstnem redu so se nasprotniki Zahoda te okvire namenili demontirati.
Abel, prva žrtev zavisti
Civilizacijo od barbarstva loči napor, da ljudi zvleče stran od razvad, zablod in napak, ki so razvojno in evolucijsko neproduktivne, ki se ne obnesejo, zaradi katerih so sosednja plemena, narodi in civilizacije uspešnejši in sčasoma izpodrinejo barbarstvo. Zato so civilizacije na dolgi rok premagovale barbare.
Ljudje smo po naravi divjaki. V spodobne vrednote, ki so naklonjene medsebojnemu mirnemu sodelovanju znotraj svoje skupnosti nas oblikuje šele civilizacija. Biti civiliziran je naporno. Odpovedati je se je treba prirojenim gonom in slabostim. Zato civilizacijo od samega začetka spremlja odpor, notranji odpor, proti njej. Ljudje smo od nekdaj, ne šele od domobrancev in partizanov, razdeljeni na graditelje in rušitelje civilizacije.
Ta spopad je opisan že na prvih straneh Svetega pisma. Zgodbo o Kajnu in Ablu lahko beremo kot arhetipski spopad med barbarstvom in civilizacijo, med naravnim redom plemenskih vezi ter hayekovskim razširjenim redom civilizacije. Umor, ki ga zagreši Kajn, ni le bratomor, temveč simbolični upor primitivnega reda proti začetkom civilizacije – proti pravičnosti, ki je utemeljena na abstraktnih, božjih pravilih. Kajn tako ne ubije le brata, temveč simbolno zanika civilizacijski red.
Kajn ubija iz zavisti. Ki še dandanes, preoblečena v umetelne politične floskule, predstavlja vrednotno podstat celotnega levega ideološkega bloka.
Jeruzalem, Atene in Rim
Ben Shapiro definira Zahodno civilizacijo kot zgodovinski in kulturni konstrukt, ki temelji na sintezi judovsko-krščanske etike, grško-rimske racionalnosti in razsvetljenske tradicije individualne svobode. Temelj Zahoda je prepričanje v objektivni moralni red, ki izhaja iz judovsko-krščanske teologije, ki je, red, dan od Boga in ne dogovorjen med ljudmi. Vzporedno s tem so grška logika in rimsko pravo omogočili vzpon znanstvenega mišljenja in pravne države.
Notranji odpor proti tej civilizaciji Chantal Delsol prikazuje kot poskus izruvanja Zahoda iz njegovih metafizičnih in moralnih temeljev, ki so stoletja sloneli na krščanski antropologiji in predstavi o dobrem. Opozarja, da se Zahod zavestno odpoveduje svojim izročilom - v imenu emancipacije, avtonomije posameznika in relativizma, pri čemer izgublja svojo kulturno kohezijo in vrednostno orientacijo. Po njenem mnenju ne gre samo za vulgarno sekularizacijo, temveč za zamenjavo civilizacijskega modela, kjer krščanske etike ne odrivajo samo v zasebnost, temveč postaja osrednja tarča kritike, izključevanja in posmehovanja.
Delsolova v tem vidi ironijo: Zahod, ki je na krščanskih koreninah zasnoval univerzalno idejo človekovega dostojanstva in pravic, zdaj te iste korenine razglaša za represivne in regresivne. Večina si zdaj lahko glasuje za nova, udobnejša pravila in si ukine spone civilizacije.
Nekoč je veljalo, “lažeš, kradeš, bolhe ješ”, pod trenutno vlado velja “lažeš, kradeš, škampe ješ”.
Slovenija gre nazaj
Procesi civilizacijskega nazadovanja tečejo povsod na Zahodu. V Sloveniji so zaradi njene sedemdesetletne izruvanosti še toliko bolj nevarni, z realnimi izgledi za uspeh.
Slovenija je v letu 2004 formalno, s črkami na papirju, izkazala svoje članstvo v Zahodu. Enkrat takrat so se procesi ponovnega ponotranjenja zahodnih principov in vrednot ustavili in se začeli obračati v svoje nasprotje. Ustavili in obrnili so smer tisti procesi, ki bi Slovenijo tudi dejansko potrdili v dediščino Zahodne civilizacije.
Nikoli ne gre za stvar, stvar je samo izgovor za rušenje reda civilizacije.
Do pred kratkim so bili ti procesi pretežno notranji: rehabilitacija socialistov in priklanjanje njihovim spomenikom, rehabilitacija socializma kot družbenega modela, rehabilitacija socialističnih gospodarskih vzorcev, socialistične zablode glede delovanja zdravstva in javnega sektorja širše …
V dominantni medijski in izobraževalni sferi je povsod prisoten dvom v domoljubje, v domovino. Nacionalni ponos je komaj dovoljen samo še v zvezi s športom. Domoljube zmerjajo z domoglupci. V izpraznjeni prostor nacionalnega ponosa in identitete vstopajo pokončnejše kulture z Balkana, kjer ne delajo civilizacijskega samomora, ampak so trmasto ponosni sami nase in na svoj jezik.
A vendar ima Slovenija svoje formalno sidro še vedno za Zahodu - je članica EU in NATO. Je samostojna država in še ne del nekakšne tretje Jugoslavije. V rahljanje tega sidrišča je zdaj usmerjeno delovanje nasprotnikov civilizacije. Prvi je na vrsti NATO. EU pride na vrsto v primeru, da se bo po kakšnem naključju zavedla svoje vloge kot inštitucionalnega branika Zahoda.
Gnojilo za pacifistične blodnje in feministično miroljubnost prihaja iz Rusije, Irana in Srbije; zavezniki za samouničenje so nasprotniki Zahoda, od zelenih uničevalcev gospodarstva do islamskih teroristov.
Skratka
Zavezništvo levičarjev, islamistov, putinistov in podobnih je povsem logično. Tistim, ki bi Zahod izruvali iz njegove podstati, tistim, ki so jim pravila civilizacije prenaporna, od francoske revolucije dalje pravimo levica. Danes ti kolaboranti vidijo svoje zaveznike v vsakem nasprotniku ali konkurentu Zahoda - pa naj gre za Hamas, iranske ajatole, Putina ali Kitajce. Če parafraziram Alinskega, nikoli ne gre za stvar, stvar je samo izgovor za rušenje reda civilizacije.
Pri nas doma je podobno. Slovenija za noben denar ne išče prijateljev in zaveznikov v višegrajski skupini ali v zavezništvu treh morij. Niti jedrni Evropi svobodnjaška politika več ne sledi. Vera, ki je bila stoletja najmočnejši imunski sistem civilizacije, je iz javnosti potisnjena za obloženo mizo družinskih praznikov. Medijska in politična nomenklatura dela vse, da bi uničila Zahodni (na drobno srednjeevropski) značaj slovenske države.
Zakaj?
Zato, ker če nismo Zahod, nismo nič in če nismo nič, si sami lahko izglasujemo, kaj smo; kaj je prav in kaj ni. Pač tako, da bo na kratki rok čim bolj udobno, da bo teklo čim manj znoja. Na razvade in slabosti bomo lahko celo ponosni. Na dolgi rok smo pa itak vsi mrtvi, se motijo.
Pregovor, da se brez muje še čevelj ne obuje, pa bo veljal še naprej. Nekje nekdo svojih korenin, svojega izročila in svoje identitete ne bo jemal tako na lahko. Evolucija ga bo, na dolgi rok, nagradila.
Na dolgi rok smo mrtvi posamezniki, civilizacije pa trajajo, dokler se notranje ne spridijo.
Res dober članek. Že kar nekaj časa bolj intenzivno spremljam našo politično sceno in moram reči, da se je s prihodom Levice proces proti demokracije izjemno okrepil. Moj spomin na čas prvih večstrankarskih volitev je še kako živ. Kako velika pričakovanja smo imeli, kako veliko breme nam ja padlo z ramen. Breme v političnem smislu, v smislu kaj smeš povedati, da si lahko zadihal brez strahu, da boš ožigosan kot državni sovražnik. Ja takrat se nismo preštevali, vsi smo delovali dokaj enotno, je pa res, da so se je v času vojne za Slovenijo že pokazale prve razlike. Moram reči, da je socialistom uspel neverjeten manever z Brionskim plenumom, to ni bila samo prekinitev sovražnosti, to je bil predvsem manever za obstanek stare nomenklature in že leta 1992 smo to lahko spremljali v živo, kako spretno so pospravili Peterleta in ponovno prevzeli oblast. Ja, lahko rečem, da smo državo Slovenijo izgubili leto po osamosvojitvi, ne včeraj s prihodom Goloba. Golob je samo zaključil ta proces in nas pahnil nazaj v tiste čase in se večina tega niti ne zaveda. Najbolj me boli to, da so iz klenih Slovencev naredili "odvisnike" od države. Slovenci smo dobesedno odvisniki, povsem nerazumno smo prepustili ozki politični eliti da preko izvršne veje oblasti vodi naše življene, odloča praktično o vsem in nam mirno pove, da nismo sposobni ,da bi sami odločali. Pravijo, da nam bodo oni gradili stanovanja, ker baje sami ne znamo, nismo sposobni, bo mama država vse to lepo uredila. Kje, pri kom se bomo zdravili, absolutno ni v domeni posameznika, ker on res ne ve kaj je zanj najboljše. Da se otroci ne pokvarijo, da ne bodo deležni napačne vzgoje bomo prepovedali zasebne vrtce, ali vsaj omejili v takem obsegu, da bo vpliv drugačnih idej zanemarljiv. Družina, kaj je že to? Aja nekaj nepomembnega, socialisti bodo tudi tu naredili red, da ne bo kakih zablod, da nebi slučajno kdo jemal družino kot smo jo razumeli nekoč bolje rečeno, kot so jo poznali naši predniki. Zakaj taka gonja proti Cerkvi, veri? Odgovor je preprost, to je še zadnji branik zahodne demokracije, pa še tega so tako zdelali, da ne vem koliko časa bo še vzdržala vse te napade. Turkom ni uspelo, socialistom to uspeva mnogo bolje, oni so tu, so znotraj sistema, so med nami, so na mnogih pomembnih položajih. Vse, ki na desni malce štrlijo so označili za skrajneže, niti ene stranke ali gibanja na levi pa niso označili za skrajnost. Volkovi predavajo ovcam, kaj je strpnost, sožitje, sodelovanje, to je ta absurd in pazite, od ovc ne zahtevajo nič drugega kot to, da ostanejo ovce in volkovi bodo skrbeli zanje do bridkega konca. In ovce, ki so življenjsko odvisne od volkov pridno ubogajo. Volk jim da dodatek k pokojnini, regres, obljubi jim še božičnico, vmes pa jim pobere več kot bodo dobili ampak to samo zato, da bodo ovce "bolje" živele, saj volk edini ve, kaj je zanje dobro. In zakaj imamo vse to? Vprašajte ljudi na cesti, okoli sebe ali so pripravljeno prevzeti odgovornost zase, družino, šolanje, zdravstvo .., v večji meri na lastna pleča? Film Equilibrium iz leta 2002 pokaže del tega, kar se nam danes dogaja. Se bomo pravočasno prebudili, dojeli nauk kuhane žabe? Če sem malce bolj drzen, bi zaključil z mislijo, da o starih časih sanjajo tisti, ki so navajeni privilegijev, sistema ki je potekal po principu ali ti koga poznaš in tako se je izoblikovala elita privilegiranih, ki so imeli moč in so nekoga poznali!
Odlična kolumna (op.: dr. Ž. Turk sicer nikoli ne razočara).
Ampak mi je pa vseeno danes najbolj všeč - zapisujem po svoje; "slovenski komunisti so že od ustanovitve Protiimperialistične fronte, dne 26.4.1941, proti NATO". Tudi zato, že nekaj dni poslušamo in gledamo licemerstvo in sprenevedanje gibanja SvoboDA, SD in Levice.