Četrta razvojna os

No, danes me je doletelo prvo poslansko vprašanje. Kot priden učenec še sedim v okrogli dvorani parlamenta in čakam. Na vrsti sem 23. Po 10-15" na vprašanje. Ampak prvič je zanimivo. Velika večina poslancev in ministrov je dvorano zapustila, delajo na daljavo.

Vprašanje je zelo na mestu, namreč, zakaj 4. razvoja os zaobide Idrijo. V Resoluciji v nacionalnih razvojnih programih marsikaj je, marsičesa pa tudi ni. In poslance skrbi. Pravilno.

O 4. razvojni osi moram povedati naslednje:

• Razvojne osi razumem kot shematično naznačitev smeri, ki naj bi se prometno uredile in ob njih koncentrirali razvojni projekti.

• Pri 4. razvojni osi gre za povezavo Posočja oz. Tolminskega z avtocestnim križem na način, ki vključi tudi gospodarske centre v sredogorju zahodno od Ljubljanske kotline in severno od avtoceste LJ-KP.

• Resolucija je bila v pripravi sredi leta 2006, ko je Ministrstvo za promet lahko posredovalo samo okvirno, shematsko skico poteka 4. razvojne osi.

• Ministrstvo za promet (z Ministrstvom za okolje in prostor in v sodelovanju s SVRL ) naroča pripravo podrobne študijo cestnih povezav na 4. razvojni osi, ki vključuje tudi variante poteka trase prek Idrije.

• Predlog in izbor variante 4. razvojne osi bo seveda predmet državnega lokacijskega načrta. Tudi potek morebitnih navezovalnih cest oziroma povezovalnih krakov v koridor še ni določen in je zaenkrat predmet drugih načrtov razvoja državnih cest - natančneje letnega plana razvoja in vzdrževanja državnih cest. To velja tudi za traso eventuelne navezovalne ceste na relaciji Idrija - 4. razvojna os.
  

Nasploh pa mislim, da se gradnje cest ne lotevamo najbolj pametno. V prvi fazi je veliko lobiranja, da bi šla cesta skozi nek kraj. Jasno, cesta dvine cene zemljišč, prinaša razvoj. Ko je to enkrat določeno, pa pridejo (iz tega istega kraja) na vrsto vse mogoče težave; s traso, z zemljišči, pridejo zahteve po ekoloških rešitvah, poglobitvah, pobočnih variantah itd. itd.

Država bi ravnala pametno, če bi rekla - približno tu nekje bi delali cesto in potem naj lokalne skupnosti tekmujejo, katera bo nudila najboljše pogoje, urejene prostorske načrte, voljo do prodajo zemljišč ...

Pred 150 leti so na Vrhniki delali neke težave železnici, češ da bo uničila njihovo furmanstvo, pa se rajnka Avstrija ni kaj dosti sekirala - progo so speljali čez Barje in Vrhniki je (lahko) še danes žal.

PS. Tole je verjetno prvi slovenski blogerski prispevek, ki je bil napisan in poslan kar iz osrednje dvorane našega parlamenta.