Evropa je stabilna in ima enoten položaj

Na desni je kar nekaj razburjenja, ker je bila Ursula von der Leyen ponovno izvoljena. Preveč. Izvolitev ima dobre in slabe plati.

Foto: Evropska komisija

Da je bila Ursula von der Leyen potrjena, je dobro v tem, da če ne bi bila, če bi se vleklo sestavljanje nove večine, če večina ne bi bila trdna, bi dobili še eno točko nestabilnosti v že itak nemirnem in nepredvidljivem svetu. Vojna je v Ukrajini, nemir je na Bližnjem vzhodu, v ZDA bodo volitve z negotovim izidom in negotovimi politikami po njih. Evropa je ostala stabilno predvidljiva. Ni mogoče predvideti, da bo šlo čisto vse v pravo smer, je pa mogoče predvideti, kaj se bo dogajalo. Kar je druga najboljša možnost, takoj za predvidljivostjo samih pravih potez. Če bi mukoma, dolgo in počasi sestavljali novo evropsko oblast, če bi evropska politika obvisela med več opcijami kot npr. francoska, bi bilo za nasprotnike Evrope boljše in za vse nas slabše.

Ne moremo pa samo nekritično ploskati in tudi ne samo kritično zabavljati.

Evropa

Da je bila Ursula von der Leyen izvoljena, je logično. Evropska ljudska stranka (EPP) je šla na volitve z njo kot špicenkandidatko. EPP je zmagala te volitve, povečala je število poslancev, logično, da jo je EPP podprla. Socialni liberalci, socialisti in zeleni so se zavedali, da če ne bo VDL, bo kvečjemu nekdo bolj desen in so jo tudi podprli. Skrajna levica, desnica in skrajna desnica so bili proti, ker jih ni povabila zraven.

Zakaj jih ni povabila zraven? Ker so bili njihovi glasovi manj zanesljivi in ker je desno od EPP preveč neenotnosti glede ključnega geopolitičnega problema Evrope - vojne v Ukrajini. Tudi glede gospodarskih politik bomo tam našli vse - od tržnih fundamentalistov do krščanskih socialistov. Politika zanima, da je izvoljen in izvolitev z glasovi levice je bila bolj gotova.

Ursula von der Leyen je kader Angle Markel. Glavni dosežek nemške kanclerke je bil, da se je znala pririniti na oblast in se potem tam dolgo obdržati. Ne spominjamo se je po tem, da je kaj dosegla - razen morda dogovora s Turčijo, da je slednja za ustrezen honorar takrat nehala pošiljati migrante v Evropo.

Podobno se kaže z VDL. Zna biti izvoljena, sicer je pa pustila, da so ji temo diktirali socialisti in zeleni. Evropa se je v njenem mandatu vrnila v herojske časa Jacquesa Delorsa in po tekočem traku sprejemala nove in nove direktive, ki dušijo evropsko gospodarstvo in svobodo ljudi. Upajmo, da bo z močnejšim zaledjem na desni zdaj EPP Evropo peljala v smeri, ki bo bližje deklariranim politikam in vrednotam EPP.

Slovenija

V Sloveniji je razburjenje glede VDL precej večje kot drugod, ker so SDS in njeni kandidati pred volitvami javnomnenjsko razmeroma veliko investirali v kritiko Evropske komisije na splošno in VDL konkretno. Ne neupravičeno. VDL je pokrila nedopustno vmešavanje Vere Jourove v slovenske notranjepolitične zadeve in kot predsednica Evropske komisije praviloma zamudila priložnost, da bi ravnala, kot da sta ona in SDS v isti politični skupini.

Zamera SDS je razumljiva. Ampak SDS je zdaj v položaju, ko je in ni del evropske oblasti. Je, ker je še vedno članica EPP. In ni, ker ni taka članica EPP, ki je podprla zmagovito linijo v EPP in ki zato lahko računa na kak vpliven položaj. Ni slučajno, da je podpredsednica poslanske skupine EPP v Evropskem parlamentu Romana Tomc, ki je bila v kritiki VDL najbolj zadržana.

SDS je pred odločitvijo. Ali bo naslednja štiri leta za tisto mizo, kjer se odloča, ali pa naj se preseli med tiste, ki bodo glasno in ljudstvu všečno nergali iz zadnjih klopi. Prvo lahko da neke vsebinske rezultate, drugo deluje tolažilno za volivce. Prvo omogoča, da se kaj naredi, drugo omogoča, da se za kaj retorično “zavzema”.

Kljub demokratičnemu deficitu centralizacija

Sistemska problema izvolitve VDL sta dva. Prvi problem je, da je bila špicenkandidatka tudi postavljena. To se je zdaj zgodilo prvič in pomeni velik korak v smeri centralizacije Evropske unije. Pred petimi leti je bil špicenkandidat Weber, pa so ga potem levičarji ustavili v parlamentu in ustoličili VDL.

Evropi je uspelo ustvariti sistem, ki demokracijo zavaruje pred voljo ljudi.

Zakaj je to slabo? Ker povečuje moč Evropske komisije. Ki je po Pogodbah v bistvu izvršni sveti Evropskega sveta in Parlamenta. Ampak ker ima Komisija v službi daleč najmočnejši uradniški aparat, ki ves čas tuhta, kako bi si povečal pooblastila, si jih iz mandata v mandat tudi povečuje.

Na papirju je videti, da ima VDL močan demokratični mandat, v resnici pa so ljudje na evropskih volitvah glasovali, koliko jim je kakšna domača politična osebnost, zaradi domačih političnih zadev, všeč. Marjan Šarec npr., ki je podprl VDL, ni v Sloveniji dobil nobenega glasu, ker je bila VDL špicenkandidatka.

Skratka, nevarnost je, da bomo v naslednjih petih letih priča še bolj ambicioznemu evropskemu uradništvu, ki se bo še bolj vtikalo v vse mogoče. To uradništvo se rekrutira iz tistih, ki dom in domovino lažje zapustijo kot kdo drug. Če me razumete.

Drugi problem, o katerem sem že pisal, pa je, da so ljudje glasovali, volivci so se pomaknili v desno, kaznovali so socialiste, social-liberalce in zelene, ampak koalicija, ki bo vodila Evropo, bo pa še kar naprej ista. In bodo, ko se bo to malo pozabilo, jamrali o demokratičnem deficitu.

Kaže, da je Evropi uspelo ustvariti sistem, ki demokracijo zavaruje pred voljo ljudi. To ni nujno slabo, vse je odvisno od tega, kaj bo ta sistem počel. EPP ima zdaj precej bolj proste roke in po njih dejanjih jih bomo sodili.

Skratka

Če parafraziramo tisto reklamo za Turčijo, “Evropa je stabilna in ima enoten položaj”. To ni slabo. Slabo je, da se je z izvolitvijo špicenkandidatke zgodil še en korak v smeri Evropske unije kot naddržave. Slabo bo, če se bo skozi mandat izkazalo, da sprememb ne bo, čeprav so ljudje zanje glasovali.