Fajtajo dalje!

Najprej objavljeno siol.net.

Pred volitvami morajo politiki razgreti strasti. Napihniti balon podpore z vsem vročim zrakom, ki v družbi obstaja. Po volitvah razumni voditelji dajo nogo s stopalke za plin. Umirijo ozračje. Postanejo predsedniki vseh državljanov, predsedniki vlade cele države. Ne samo svojih podpornikov. Tako so naredili Trump, Biden, Macron, Scholz, Melonijeva … da o Borutu Pahorju ne govorimo.

Pri Golobu to pogrešamo. Predvolilno kurjenje pod kotlom se je prelilo v povolilni parni valjar. Ki ruši vse pred seboj. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, pravijo, ampak v svobodi so pustili ogenj pod loncem prižgan. Kar je pred volitvami brbotalo, zdaj kipi čez rob. Povozili so vse ukrepe prejšnje vlade, od investicij v digitalno pismenost do investicij v oboroženo varnost. Odstavili so vse, ki so dišali po prejšnjem režimu. Nalagajo polena pod kotel in fajtajo dalje. Revolucija traja.

Edina točka, kjer se je zalomilo, kjer diktatura svobode ni totalna, je nacionalna RTV. Tam jih je pet (slika), ki se ne uklanjajo pritisku ulice, ki se ne uklanjajo samoupravljavcem, ki ne popuščajo družbenopolitičnim delavcem, ki se pravno-formalno držijo postopkov, sklepov in imenovanj, kot so postavljeni v veljavnem pravnem redu. Pri tem, da je edina opazna sprememba, da ob ponedeljkih skrajna levica nima več lastne propagandne oddaje. In da približno enkrat na mesec tedenskega pregleda dogodkov ne dela član aktiva družbenopolitičnih delavcev Jožeta Smoleta, ne udriha čez kapitalizem in neoliberalizem in ne uvaža iz Amerike woke debilizmov. Vse drugo je ostalo tako, kot smo bili navajeni. Promocija levičarstva med in v vrsticah. Ki je povprečni gledalec niti ne opazi več, morda tudi avtorji ne, ker je tako v levo pač premaknjena normalnost našega medijskega prostora.

Ampak tudi to je preveč. Ne prenesejo. In štrajkajo, ob podpori oblasti. Celotna slovenska medijska scena, celotna vladajoča politika, vsa z denarjem bogato zalita civilna družba proti trem novinarjem in dvema direktorjema na RTV, ki se ne uklanjajo stampedu.

Nestrpnost in sovraštvo

Šokantna sta nestrpnost in sovraštvo, s katerima anonimni in manj anonimni borci za vrnitev RTV v "normalno" stanje agitirajo na družbenih omrežjih. Človek bi mislil, da jih bo zmaga njihovih pomirila, da se bo med njih razširila velikodušnost zmagovalcev. Da bodo zadovoljno uživali sledove volilne zmage. Pa kakor bi se izkazalo, da večina nič ne pomaga, da zmaga nič ne pomaga, da se "ve kdo je zmagal", nič ne pomaga, če je kje kak glasek, ki seje dvom. Ki ti daje vedeti, da nimaš prav. Mislijo, da bo bolje, če tega glasu ne bo več. Motijo se. Ta glas je tako moteč, ker ne prihaja samo od zunaj. Negotovost jih kljuva tudi od znotraj.

Demokratična vlada bi bila zadovoljna, da bo vsaj na nacionalni RTV imela nekoga, ki ji bo držal ogledalo. Ki ne bo promotor, ampak pravičen kritik. To je vloga medijev v demokracijah. Zato je bilo demokracije v Sloveniji več, ko je vladal Janša, kot zdaj, ko vlada Golob. Pod Janšo je oblast imela kritike. In to kakšne! Zdaj jih praktično nima.

Kulturna vojna se v Sloveniji nadaljuje "nesmanjenom žestinom" zato, ker svoboda ni prišla v pet pisarn na RTV. Petih pisarn na Kolodvorski ne obvladujejo. In zato kurijo Slovenijo v vojnem stanju in se še kar borijo proti fašistom, janšistom in drugim domačim izdajalcem.

Razpad skupnosti

Posledica nestrpnosti in razgretega ozračja, ki traja že kar nekaj let, je, da v Sloveniji ni več osebe, ki bi ji vsaj za silo prisluhnili obe strani. Levi kimajo svojim, desni kimajo svojim, ni pa voditelja, avtoritete, ki bi mu prisluhnili vsi. Boris Pahor je umrl, Ernest Petrič je bil svetovalec Boruta Pahorja, Borut Pahor ni kolesaril. Pravijo, da je funkcija predsednika države z njim izgubila ugled. Vračal bi ga v rdečo majico zločinca Che Guevare oblečeni dr. Brglez.

Tudi nič ne kaže, da bomo nekoga, ki bi mu vsi prisluhnili, izvolili na predsedniških volitvah. Največ možnosti za to funkcijo imajo že omenjeni naravni pravnik, ki je opravičeval medvojne in povojne zločine, črtomirka, ki ne zamudi prilike, da bi povedala, da je za naše in proti njihovim, in Janšev zunanji minister, ki se je prijazno rokoval, si morate misliti, s Petrom Szijjártóm!

In tako se bosta dve Sloveniji spopadli z zimskimi valovi novih in novih različic virusa, z draginjo, s pomanjkanjem kurjave, morda celo z vojno, ki bo pljusknila čez meje Ukrajine. Bolj kot s tem se bosta spopadali med seboj. Bolj kot bo vlada v težavah, bolj kot bo treba iskati krivca za težave, še bolj bo oblast iskala fašiste, janšiste, kapitaliste, neoliberalce in izkoriščevalce. Ali če parafraziram Levico (vir), "manj kot bo vlada Roberta Goloba imela odgovorov na dejanske družbene težave, bolj bo kazala s prstom na drugače misleče".

Skratka

Bistvo vsakega političnega sistema je, da ustvarja pogoje za mirno sobivanje in sodelovanje ljudi. Demokracija to zagotavlja tako, da večina izvoli oblast, s katero se sprijazni tudi manjšina. Ker ji oblast pusti dihati. Ker je tolerantna. Pomagajo mediji, da ljudem slikajo sliko, ki jo vsi nekako lahko sprejemajo, in svet vidijo podobno, čeprav ga različno ocenjujejo. In dobro je, če obstaja kdo, ki mu vsi za silo zaupajo, tudi če niso ravno njegovi oboževalci.

Nič ne kaže, da bi v Sloveniji kaj od tega to zimo imeli.

Kdo je kriv? Vsi. Bolj pa tisti, ki imajo več besede in glasnejše zvočnike.

Siol, 30.9.2022.