Intervju 1.0 v Demokraciji
Četrtek, 19.4. Na slikah sem si všeč. Se vidi, da je "blizu vlade" revija! Ocvirek:
Kaj mora država narediti po vašem mnenju za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva?
Svobodni podjetniki so najboljši mehanizem za konkurenčnost gospodarstva in gospodarsko rast in država mora postaviti tak pravni okvir, ki jim to svobodo daje. Svoboda pa pomeni, da (1) razpolagaš s tem kar zaslužiš in (2) da si svoboden pri sprejemanju poslovnih odločitev, ker tudi pomeni, da imaš med čem izbirati. Če država podjetjem pusti razpolagati z večjim deležem svojega denarja, če so torej manj obdavčena, bodo bolj konkurenčna. Ampak tu so meje, ker država potrebuje tudi denar za vojsko, policijo, upravo, za zdravstvo, pokojnine. Vprašanje je seveda, kako država s tem denarjem in s temi sistemi gospodari. Da ni dober lastnik v gospodarstvu smo namreč že ugotovili. Kar se svobode tiče - Marx je rekel, da dobiček nastane zaradi izkoriščanja človeka po človeku, Schumpeter, ki ga navajajo kot podlago za Lizbonsko strategijo, da dobiček prinašata znanje in tehnologija. Milton Friedman pa uči, da je dobiček posledica svobodne, prostovoljne poslovne transakcije med dvema subjektoma, ki je opravljena v obojestransko zadovoljstvo. Poudarek je na obojestransko! In sistem mora biti narejen tako, da gospodarstvo lahko teče v obojestransko zadovoljstvo, to pa pomeni, da lahko izbiraš, da kupuješ tam, kjer za svoj denar dobiš največ. In podobno tudi pri delu. Da lahko izbereš, kdo dela zate oz. pri kom delaš. Kjer boš lahko naredil več in te bodo zato bolje plačal.
Zanimivo je, da so države, ki si jih Evropa daje za zgled pri lizbonski strategiji spredaj ne samo pri vlaganju z znanje, ampak so presegle tudi razredni boj. Japonska, ZDA, Velika Britanija, Irska, Skandinavija … ne govorijo o izkoriščanju, ampak o svobodi poslovne pobude. V teh državah sindikati niso politično vplivni in niso tesno povezani z nekaterimi strankami, kot je to primer v nekaterih državah na jugu in centru Evrope. Zavedati se je treba, da je konec hladne vojne, da smo, upam, presegli kulturni boj in čas bi bil, da bi presegli tudi razredni boj. Ta naloga še čaka nekatere opozicijske stranke. Preseganje razrednega boja pa seveda ne pomeni, da pozabimo na solidarnost. Ampak solidarnost je varovalka, ne pa motor napredka. Solidarnost spada v polje odgovornosti, ki mora nujno spremljati vsako svobodo. Odgovornosti do soljudi, narave, svoje vesti.