V torek je bil prvi šolski dan in minister Rončević je organiziral, da so prvošolci osnovnih in srednjih šol dobili izvod slovenske ustave, tisti, ki grejo v prvi razred v osnovne šole, pa še slovensko zastavico. Krasna simbolična in vzgojna gesta. Učencem in dijakom bo ostal lep, simbolično močan spomin na prvi šolski dan. In opomin, v kateri in kakšni državi živijo, za člane katere in kakšne skupnosti jih bo tudi šola poskusila vzgojiti. Mogoče tega zdaj še ne razumejo. Jim ne moremo zameriti. Nekateri odrasli tudi ne.
Sredi avgusta smo bili v boljših časih vajeni Rodetove pridige na Brezjah in histeričnega odziva nemških ovčarjev na povedano. No, tokrat se je osvobodilna fronta zganila proti ministru. Saj so poskušali svoje nasprotovanje oblačiti v modrovanje, da so otroci za izvod ustave premajhni. Ampak kritika in posmehovanje sta prišla natanko s tiste strani, ki ji, kot se ponarodelo reče, neodvisna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija. Ki ji pet minut dobrega filma pomeni več kot Slovenija. Ki jih je Slovenije sram, se jo bojijo, nekateri jo tudi sovražijo. Ki se jim upira vse, kar je povezano s slovensko samostojnostjo, osamosvojitvijo, patriotizmom, nacionalno samozavestjo, ponosom ... Kot dim komarje jih je darilo zbezalo na plano.
Do konca preberite na Siolu.
Sam sem mnenja, da user manual mora biti in mora biti dostavljen. Časovno kdaj, je drugo vprašanje. Sem pa vesel, da se stvari odvijajo v pravo smer in zato to gesto oz. dejanje ministra povsem podpiram. Saj smo država, kajne?
Odlična kolumna, ki pojasni marsikaj, kar bi morali vedeti oz. se zavedati vsi. Kako hudo so zašli nekateri, in ja res lahko mirno zapišem da zgolj nekateri, ki pa so glasni, ki so vidni, ki se predstavljajo kot ljudstvo, vsi ostali, ki pa smo v veliki večini pa kot da nas ni? Spremljam kolumne in ob vsaka nova dodaja kamenček v mozaik stanja v naši državi. Tisto, kar je po moji oceni dejansko največja nevarnost so mediji, njihova nekritičnost, nerazsodnost, neodgovornost in želja po tem, da "kuhajo". Mediji so sprožili izjemno zanimivo igro, lahko bi celo rekli, da vodijo neke vrste reality schow. Množici dajejo lažen občutek, da iščejo resnico, da jim je mar, pa to sploh ne drži. Oni iščejo svoj prostor, gledanost, berljivost, poslušanost in čisto nič drugega. Komercialna POP TV nas sedaj sili, da spremljamo njihove neskončno dolge reklamne bloke, češ, da so se oglaševalci pridušali, da večina preskoči oglase tako, da pogleda oddajo za nazaj, kako uro po predvajanju! Lastniki se zavedajo, da z načinom vodenja netijo stalne prepire , vodijo goste v studio, da se "soočijo". No in potem spremljamo burne razprave kot v tisti oddaji kmetija. Pri tem me zelo žalosti to, da najvišji funkcionarji v državi pristajajo na taka soočenja, pristajajo na to, da so igralci v njihovem reality schowu? Smo kdaj prišli do končnih odgovorov, resnice? Ne, nikoli. In tako so izkoristili tudi imenitno gesto ministrstva za šolstvo, da prvošolcem in srednješolcem, ki začenjajo svojo novo pot podarijo Ustavo in malčkom še slovensko zastavo. Mediji so prvi izpostavili dvom, ali je to sploh potrebno, iskali so se načine, da so zanetili spor in evo, začela se je nova epizoda reality schowa. Mediji so spet dobili gledanost. Prepričan sem, da se velika večina nizi zdrznila nebi ob tej gesti, sprejeli bi jo brez pripomb a tisti hip, ko so mediji zasejali med ljudi dvom, ko so pred kamere pripeljali nasprotnike, predstavnike "ljudstva", se je cirkus začel. Čakam na dan, ko bodo mediji podvomili v to, da sonce vzhaja in zahaja, da je to naravni proces in ja našli bodo kar nekaj takih, ki bodo dejali, končno se je nekdo dotaknil "pomembne teme". Ni vprašanje samo odpor do domačega, problem je, da so nas mediji potegnili v ta njihov reality schow, z ukano, da iščejo resnico, to je največji problem, ki pa je povečal tudi odpor do domovine, domačega, do vsega, kar nam je bilo še kakih 20 let nazaj sveto!