Kindle na morju
Tri stvari trpinčijo Slovenca na morju: hrvaške skale, peklensko sonce in izdaje Mateja Rahčana. Ampak, skladno z duhom časa, ta prispevek ne bo samo o problemih, ampak predvsem o rešitvah.
Skale
Ne vem, kako je pri vas doma, ampak mi ne sedimo kar z ritjo na parketu, tudi na tepihu ne ležimo, kadar še odpremo televizor. Že res, da je vse, kar človek res rabi za sedenje, rit; da je vse ostalo rezultat potrošniškega načina življenja, ampak nikakor ne razumem, da so ti isti ljudje, ki so od doma navejni foteljev in kavčev, na morju pripravljeni čez špičaste bele skale pogrniti brisačo, si cel dan na tistem potem ravnati križ in to imenovati dopust. Povprečen avstralopitek si je znal organizirati bolj udobno počivališče.
Sonce
Na morje gremo menda zaradi sonca. Ne glede na opozorila o nevarnosti ultravijoličnega sevanja, bo Slovenca bolj skrbelo jedrsko sevanje iz Fukušime kot pa žar na hrvaških skalah. Ob jutrih sicer poteka hladna vojna med dopustniki, kdo bo pravočasno s kakšno staro brisačo ali amortizirano ležalko rezerviral zaplato sence ali kako manj neravno zaplato terena. Staro in amortizirano zato, ker zna biti, da kak drug dopustnik ne priznava take metode rezervacije in vse skupaj konča v morju. Med navtično premožnejšimi teče podobna vojna za to, kdo bo prvi izvedel desant na samoten prodanat zalivček.
Rahčanov tisk
Trplenje pod vročim soncem na žuljavi skali naredi znosnejše listanje po edicijah rumenega tiska, ker zvemo, kaj se je pomembnega zgodilo v življenjih silikonsko adaptiranih frizerk in pevcev brez posluha. Vse bogato ilustrirano s fotografijami paparacev, še pogosteje pa kar s fotografijami, ki so jih ti ljudje sami posneli in upajo, da jih bo kdo objavil. V rubriki "slavni in bogati".
Po dovolj hladnem pivu, dovolj mastnih čevapčičih ali dovolj s česnom začinjeni ribi temu potem pravijo dopust.
Orodja preživetja
Za preživetje v taki divjini potrebujemo tri stvari. Ležanik, sončnik in dobro knjigo. Prvo dvoje, skupaj z brisačo, nudi vsak na pol spodoben hotel kjerkoli, razen na Hrvaškem in v Sloveniji. Tu sta to stebra izvenpenzionske ponudbe. Sem stvar vzamemo seboj. Namesto knjig sem letos vzel seboj Kindle. Po štirih letih sem ga le kupil. iPad-a se mi zdi (1.) škoda za na plažo, (2.) razen v debeli senci se ne da brati, (3.) prsti zapacani s kremo za sonce in iPad ne gredo najbolj skupaj.
Fanatik-i bodo našli kup argumentov, da 1, 2 in 3 ne držijo. Temelj vsake religije je, da se ljudje ne vedejo popolnoma racionalno v zvezi z njenimi dogmami, tako pač to je.
Kindle
Najboljša stvar pri Knidlu je zaslon s tehnologijo e-papirja. LCD zasoni delujejo tako, da je za celotno površino zaslona luč, ki sveti. LCD potem prepreči, da bi na nekaterih mestih (pixlih) ta svetloba prišla do opazovalca. Pobarva jih črno (ali rdeče ali kakorkoli). Svetlobni tok LCD zaslona je znaten v primerjavi z umetno svetlobo žarnice ali osvetljenostjo zaprtega prostora, a neznaten ob dnevni svetlobi. E-papir po drugi strani, deluje čisto drugače. Za tanko plastjo plastike je bela podlaga na katero se na nekatera mesta prime črnilo, na drugo ne. Bolj ko na ta e-papir sije sonce, bolj je bela bela in črna črna. Lepo se ga bere na soncu, s sončnimi očali, v senci ... pravzaprav samo v mraku pred televizijo ne gre. Vgrajena lučka bi se prilegla.
Kindle je lažji od povprečne knjige ali revije, lepo sedi v levi ali desni roki, listati se da z eno roko, enim prstom, v bistvu. Velikost strani je nekaj manjša od standardne žepne izdaje. Menda ima 4GB pomnilnika, kar je več kot dovolj za vse knjige, ki bi vas na dopustu ali doma utegnile zanimati. Nakup knjig je enostaven, dostop do zastonjskih knjig tudi. Po mailu si lahko na Kindle pošljem karkoli, tudi npr. spletne strani, ki sem jih na kaki drugi napravi označil za "branje kasneje". Instapaper npr. ima storitev, ki je posebej prilagojena za Kindle.
V knjigah rad podčrtujem ali si kaj pribeležim. Tole npr. gotovo še kdaj prav pride :)
Liberals are a bunch of hybrid-driving, tofu-eating, tree-hugging, whale-saving, sandal-wearing, big-government-promoting, tax-increasing, bottled-water-drinking, flip-flopping, wishy-washy, namby-pamby bedwetters.
Tudi to gre z eno roko, dosti udobneje kot na iPadu. In kar mi je še posebej všeč, dostop do podčrtanega iz PCja je enostaven. Vse skupaj je v eni veliki .txt datoteki (to so tiste, ki jih odpira Notepad). Datoteko se vidi na Kindlu. Kako do te datoteke na kaki drugi napravi, mi ni jasno. Citate se da enostavno deliti na Twitter ali Facebook.
Kindle ni iZdelek
Skratka, za branje je perfektno urejeno. Osebno mi je tudi všeč, da se se Kindle, pripet na PC preko USB kabla, vidi kot še en disk, na katerega pač zmečem knjige, glasbo, PDFje ... "Look mom, no iTunes!" je vredno vsakega dolarja. Kindle je poceni. Dobrih 100 EUR nesem na plažo z manj strahu kot štirikrat dražji iPad.
Sami izdelavi in programski opremi bi razvajeni od i-zdelkov težko dali odlično oceno. Največji kiksi so:
"slide and release the power switch to wake". Ne vem, ali so hoteli simulirati bujenje na iZdelkih, ampak zakaj se zadeve preprosto ne zbudi s pritiskom na en gumbek. Tudi položaj tega gumba je slab. Prav tam Kindla običajno podpiram z mezincem.
Tipka "Del" (kot "delete"). Tovariši še pomnimo, da "del" briše v desno, "backspace" pa v levo. Na gumbku piše "Del", obnaša se pa kot backspace. Moteče. Ampak, če ni hujšega, boste rekli ...
Tipkovnica nasploh ni neko remek delo. Bi bilo res nemogoče narediti stvar tako, da bi človek do vejice in drugih simbolov prišel s tipko shift?
Software ima nekaj ostrih robov. Manjka recimo funkcija "bookmark". Taka, s funkcijo, ki jo ima papirček, ki ga dam na stran, do katere sem prebral. Seveda lahko naredim stotine zaznamkov in opomb, ampak jaz bi rad eno s posebnim pomenom, do tu sem prišel. Če to kje je, je dobro skrito.
Med branjem kaže, koliko procentov sem prebral, ne pa, kje v knjigi sem, torej lokacijo. Ko pa me vpraša, kam v knjigi bi se rad premaknil, hoče lokacijo in ne procenta.
Koristna je tipka "Back" s katero se premikam nazaj po straneh, zaznamkih ... kjerkoli sem pač bil. Ampak ni pa funkcije "Forward".
Share na Twitter in Facebook je OK. Kaj pa share na email? Zakaj pa to ne dela?
Včeraj sem iz ene knjige objavil en citat na Twitter. Še danes mi na vrhu vsake strani piše "Message shared". Pomaga menda samo resetiranje naprave. Halo?
In nenazadnje, bi bilo res nemogoče za screensaver uporabiti naslovnico knjige, ki jo berem. Da bi lahko lastniki Kindlov konkretno dokazovali svojo intelektualno superiornost na plaži.
Skratka, fina napravica, predvsem za poletje. In dober koncept. Iste knjige lahko berem tudi na iPadu, telefonu ... Da se le ne bi od Appla navzeli bezobraznosti. Knjig, ki niso kupljene na Amazonu, ne sinhronizira med napravami.