Najprej zadeve sploh nisem imel namena počastiti z odgovorom, potem sem pa prebral tale citat. Gre nekako tako:
Za zadeve, ki jih sami iz prve roke res dobro poznamo, ugotavljamo, da mediji o njih poročajo popolnoma narobe. In vsako novico nekdo pozna iz prve roke in ugotavlja enako.
Moj zadnji primer je zgodba, ki jo je časopis Dnevnik naredil v zvezi s Strateškim svetom za lizbonsko strategijo. Naredil jo je dobra dva meseca po njegovi ustanovitvi, ker so šele zdaj možne nekakšne namišljene povezave z nepodpisovanjem socialnega sporazuma.
Zadeva je lahko postala vredna prostora v časopisu, ko so se pri Dnevniku odločili, da bodo svetovalnemu telesu, kar Strateški svet je, pripisali isto vlogo, kot jo imajo telesa, kjer teče socialni dialog in kjer so predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade. V takem okolju se namreč da producirati spore, razlike, prepire - skratka medijsko zanimive reči - in malce jim je celo uspelo.
Pod to napačno predpostavko so namreč potem zavrteli nekaj telefonov in seveda dobili nekaj zgroženih odzivov, kdo vse v Svetu ni zastopan. Dejstvo pa je, da sem v Svet povabil omejeno število ljudi, ki pokrivajo različna področja, tudi področje podjetništva in trga dela, kjer imata dr. Pšeničny in mag. Rebolj veliko izkušenj. V Svetu nista kot predstavnika svojih organizacij ali celo širše socialno-dialoške fronte, ampak kot poznavalca in strokovnjaka, ki pa bosta v delo sveta gotovo prispevala tudi pogled z vidika podjetnikov in delavcev. Lizbonska strategija ni rezultat konfrontacije med delavci in delodajalci, ampak načrt, kako modernizirati Evropo. Zato je buren, ampak upam da sprovociran odziv GZS in Združenja delodajalcev popolnoma nepotreben.
Sicer pa:
Natančnejše utemeljitve "referenc in minulega dela" Dnevnik ni zahteval.
Ne spominjam se več kot enega zavrnjenega vabila na okroglo mizo, za katerega sem imel pa čisto dober vzrok.
Vladna skupina za pogajanja o socialnem sporazumu je bila oblikovana več kot leto pred mojim nastopom, pozneje pa me nobena od strani ni povabila k sodelovanju.
Iz "neuradnih krogov" je, kot po navadi, "slišati" izmišljotine.
Mislim, da sem minister, ki daleč najslabše ve, kdo v Sloveniji je v kateri stranki in tudi za člane Sveta, razen morda za enega, dva, tega ne vem.