Knjiga na Slovenskem
V torek 5. junija naj bi spregovoril nekaj besed na otvoritvi 5. kongresa "Knjiga na Slovenskem", ki ima podnaslov "Digitalizacija - grožnja ali priložnost?". Ker se je med tem pojavila nujna pot v Bruselj, sem se, kako skladno z naslovom, digitaliziral. Tule je video, malo nižje pa točke, ki sem se jih dotaknil.
nekaj izkušenj imam na tem področju, od srede 90ih let z revijo ITcon in projektom SciX in z njim povezanimi digitalnimi knjižnicami.
informacijske revolucije:
prva: papir … več avtorjev, več bralcev, družba znanja, renesansa ... rezultat: neločljiva povezanost nosilca in vsebine
druga: digitalizacija in internet ... CD namesto vinilne plošče ne spreminja poslovnega modela, zastonj prenos po internetu pa ga!
priložnost za tiste, ki dodajajo vrednost vezano na vsebino;
grožnja za tiste, ki dodajajo vrednost s prekladanjem nosilca.
grožnja
za vse, ki se ukvarjajo z nosilcem vsebine, premikanjem nosilca (iz tiskarne na police, iz police domov), skladiščenjem vsebine (v knjižnicah)
logistične verige so zdaj drugačne, bolj optimizirane … od razmnoževanja, preko prodaje, do trajnega arhiviranja
priložnost
za posrednike med avtorjem in poslušalcem bistveno manj priložnosti za zaslužek, oz. možnost za bistveno večje marže, ker je stroškov manj (beri iTunes je predrag) priložnost je, narediti nekaj drugega vmes - med avtorjem in bralcem.
za bralce … prost dostop do vsebin preko interneta
za avtorje … ne potrebujejo založnika, več avtorjev, namizno založništvo, blogi, novice, e-časopisi, direktna prodaja na spletu, poplava novih vsebin, eksplozija ustvarjalnosti.
za družbo znanja … zanima jo znanje, ne pa papir, ne lepe platnice, ne plastične škatlice ...
komisar Potočnik lansiral idejo o znanju kot o 5. svoboščini EU, to pa je mogoče šele, ko je znanje digitalizirano in v prostem dostopu. Žal Evropa o prostem dostopu ni naredila veliko, bistveno bolj se pod vplivom založniških lobijev ukvarja z IPR, tudi tam, kjer je financirala nastajanje vsebine, ščiti tiste, ki to vsebino dajejo na nosilce!
digitalizacija in internetizacija je priložnost za prost dostop, ker velik del stroškov nastane pri posrednikih med avtorji in bralci …
prost dostop A: do prostih virov
prosta programska oprema (Linux, GNU)
prosti standardi (RFC, W3C),
prosta znanstvena literatura
značilnost: skupnost bralcev in avtorjev so isti ljudje, vsak daje in prejema
prost dostop B: do virov, ki jih zapre založnik nosilca, ne nujno avtor:
potekle avtorske pravice - projekt Gutenberg, projekt CMU, Google ...
subvencioniranje avtorjev … država npr. plača avtorske pravice za slovenski roman, zbirko pesmi, osnovnošolski učbenik, raziskavo ... zakaj plačevati tisk, revijo? Zakaj ne samo avtorja? Kdorkoli lahko potem natisne!
resolucijski projekt NUK2: ne samo zidovi, tudi digitalizacija: odpreti arhive NUK na internet. Polna besedila, slike. Država naj (so)financira samo najbolj osnovno digitalno obliko. Omogočiti vertikalne komercialne aplikacije NAD tem.
družba znanja je tudi, da je čim manj ovir vmes med avtorji in bralci. Vmes dodajati vrednost, ne pa delati stroške, ki jih na internetu ne bi bilo.
želim uspešno delo in zanimive diskusije, kakšno morda tudi na tem blogu ... ampak predvsem v duhu polovice naslova … digitalizacija je namreč priložnost, kdor jo razume kot grožnjo je obsojen na neuspeh.