Koalicija nejevoljnih v boj proti "lažnim" novicam

Najprej objavljeno siol.net.

V ponedeljek je komisarka Gabrielova predstavila poročilo Visoke ekspertne skupine za lažne novice. Poročilo je kompromis. Po eni strani potrjuje zavezanost Evropske unije človekovim pravicam, v tem primeru svobodi izražanja. Po drugi strani vzpostavlja mehanizme, ki bodo internetne velikane, kot so Facebook, Google in Twitter, morda motivirali, da bodo promet na svojih platformah prilagajali željam politike. Vse je odvisno od tega, kako bo delovala velika medijsko-internetna koalicija, ki jo dokument predlaga.

Potem ko so se ljudje menda narobe odločili na referendumu za brexit in na volitvah predsednika ZDA ter po uspehih populističnih strank v članicah EU, evropski politični establišment še bolj kot prej skrbi, da so jim volivce skvarile lažne novice. S ciljem, da jih je nekako treba obravnavati, beri zajeziti, je bila decembra ustanovljena ekspertna skupina. Njena priporočila so zdaj tu. So rezultat mandata skupine, sestave skupine in časovnega okvira.

Mandat se ni mogel končati drugače kot s priporočili, da je treba lažne novice "obravnavati". Da bi od težave kar dvignili roke, češ, gre za napihnjen problem, je bilo izključeno. Pa čeprav problem je napihnjen. Lažne novice predstavljajo deset odstotkov medijskega prostora, ljudje jim ne verjamejo, prepričujejo kvečjemu že prepričane, kaj je lažna novica, je težko določiti. Za povrhu evropske konvencije govorijo "o svobodnem sprejemanju ter oddajanju informacij in idej" in dajejo enako svobodo kroženja lažni in pravi informaciji.

Skupino je sestavljalo nekaj skupin deležnikov z jasnimi interesi: internetne platforme si želijo, da jih politika pusti pri miru; kontrolorji dejstev si želijo naročil za svoje storitve; stari mediji si želijo pomoči, saj propadajo; novinarska združenja želijo, da imajo novinarji prednost pred nenovinarji; civilna družba si želi več besede; pedagogi medijske pismenosti si želijo več dela; znanstveniki si želijo raziskovati fenomen družbene komunikacije na internetu v splošnem in lažnih novic posebej. Vsak si je v dokument kaj zapisal.

Časovni okvir je bil kratek. Štirje enodnevni sestanki so se zgodili v dveh mesecih. Za pregled osnutkov je bilo časa malo. Za soočenje mnenj med skupinami še manj.

V poročilu so stvari, ki so dobre in ki so slabe. Tudi zunaj poročila je ostalo nekaj dobrih in nekaj slabih idej.

Dobro, da je v poročilu

Poročilo jasno potrjuje zavezanost Evropske unije, da stoji za državljanskimi svoboščinami. Jasno navaja, da se morajo "vsi odgovori (na lažne novice) izogibati poseganju v svobodo izražanja ter svobodo sprejemanja in posredovanja informacij". In da "morajo biti pobude za boj proti specifičnim težavam dezinformiranja /.../ zelo natančno usmerjene in oblikovane, da ne bi po naključju ali načrtno omogočale javnim ali zasebnim oblastem, da omejijo svobodo govora". Skupina meni, da bi se morala EU ali vlade držav članic "izogibati politično narekovani privatizaciji nadzora in cenzuriranja tega, kaj je in kaj ni sprejemljiva oblika izražanja".

Poročilo priznava, da je internet dober za blaginjo naših držav in živahnost demokracij. Morda sicer obstaja nekaj težav, a na splošno je učinek pozitiven. Poročilo ugotavlja, da imajo naše demokracije nekaj prednosti, zaradi česar niso žrtev dezinformiranja. Ugotavlja, da so najboljši način za omejitev vpliva lažnih novic zaupanja vredni, neodvisni in pluralistični mediji.

Povsem smiseln način za odziv na lažne novice je izboljšanje delovanja trga idej s podporo avtorjem in bralcem. Avtorjem je treba pomagati, da lahko ustvarjajo boljše vsebine, ki bodo izrinile manj kakovostne, lažne novice. Bralce je treba opremiti z znanjem, informacijami in orodji, da bodo lažje razlikovali med tem, kaj je res in kaj ni. Poročilo predlaga ukrepe za več transparentnosti v digitalnem medijskem prostoru, podporo novinarstvu in pluralističnim medijskim okoljem v državah članicah, vlaganje v medijsko pismenost državljanov in več vpliva uporabnika na tok novic, ki ga vidi v svojem socialnem omrežju. Poročilo posredno priznava, da se s problemom lažnih novic do neke mere ukvarja na pamet, saj predlaga financiranje raziskav, ki bi to bolje raziskale.

Slabo, da je v poročilu

Poročilo predlaga ustanovitev koalicije deležnikov in deset zapovedi, ki naj bi se jih držali. V koalicijo naj bi vstopili internetne platforme, stari mediji in medijske organizacije, kontrolorji dejstev in podobni. V desetih zapovedi so izhodišča za delovanje. Jasno izražajo pričakovanja, da bi koalicija zajezila širjene lažnih novic, na primer tako, da bi platforme onemogočile lažnim novicam financiranje z oglasi, in tako, da bi dajale prednost "resničnim" informacijam pred "lažnimi".

Še posebej problematično je to, da bo Evropska komisija čez približno eno leto preverila, ali ta pristop deluje. Med vrsticami lahko preberemo grožnjo s širokim spektrom ukrepov, ki jih komisija lahko uporabi proti spletnim platformam, če "prostovoljni" ukrepi in samoregulacija ne bi delovali. Nekoliko pomirja, da naj bi v delo koalicije pritegnili tudi neodvisne avtorje vsebin in zagovornike svobode govora, strah pa ostaja.

Slaba je tudi definicija lažnih novic. Politično zlorabljeni termin nadomesti z besedo dezinformacija, potem pa jo definira tako široko, da se lahko koalicija oz. platforme vtaknejo v karkoli, celo v, pozor, internetne meme. To so tiste kvadratne slike z vrstico duhovitega besedila zgoraj in spodaj.

Dobro, da ni v poročilu

Izostale so ideje, da bi se s težko roko internetnih platform lotili že jutri in z zakonodajo poskrbeli, da bi bila ljudem zagotovljena "pravica do resnične informacije". Ta je, mimogrede, izmišljena. Eksplicitno je v poročilu zapisano, da je "zakonska regulacija dezinformacij grob in tvegan instrument" ter "da pravni pristopi, ki so pravzaprav dobronamerna cenzura, niso ne upravičeni ne učinkoviti proti dezinformacijam".

Škoda, da ni v poročilu

Ker koalicija v boju proti dezinformacijam pričakuje pomoč platform, jih seveda ne more zavezati, da morajo ves promet - prave in "lažne" novice - obravnavati enako. Bi bilo pa smiselno zahtevati, da vse vsebine obravnavajo enako, ne glede na politične ali ideološke predznake. Nekatere platforme namreč pomembna vplivajo na javni diskurz in pomembno je, da so nevtralne, ne pa, da strežejo političnim interesom svojih lastnikov, na primer.

Skratka

Ob vsem skupaj se človek spomni na Ronalda Reagana. Nekje je rekel, da svoboda nikoli ni daleč od izumrtja in da se mora zanjo boriti vsaka generacija posebej. Koalicija je koalicija nejevoljnih. Nekateri so nejevoljni, ker morajo biti v koaliciji, drugi so nejevoljni, ker na internetu dobivajo konkurenco. V koaliciji se bo treba potruditi, da bo boj proti lažnim novicam in dezinformacijam potekal tako, da informacije in dezinformacije ne bodo obravnavane različno. Pač skladno s tistim judikatom Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer piše, da "svoboda izražanja ... ne velja samo za 'informacije' ali 'ideje', ki so ugodno sprejete ali se štejejo za nežaljive ali brezbrižne, ampak tudi za tiste, ki žalijo, šokirajo ali motijo ​​državo ali katerikoli del prebivalstva. Takšne so zahteve do pluralizma, strpnosti in širokomiselnosti, brez katerih ni 'demokratične družbe'."

To seveda ne pomeni, da za nesramnosti, žalitve in laži, ki jih boste objavili, ne boste odgovarjali. Dostojno se lahko na internetu obnašate samo, če se smete tudi nedostojno.

Siol, 12.3.2018.