Draga predsednica republike, to preprosto ne drži in s takim ravnanjem nas peljete v prepad, kamor bomo na žalost padli vsi, ne samo tisti, ki so dejansko odgovorni. Naj mi nekdo pove, je to prav. Ja, strinjali se bodo tisti, ki so to zakuhali, ki so ignorantsko gledali stran in se sedaj skrivajo za našimi hrbti, kajti krivi naj bi bili vsi? Za vojno v Ukrajini so krivi vsi, samo Rusija ne? In na koncu, draga predsednica, stanje v katerem smo danes je posledica tega, da smo vsi odgovorni, pa čeprav smo zaupali, da bodo za varnost poskrbeli tisti, ki smo jim na volitvah zaupali, ampak oni sedja pravijo, da smo mi odgovorni in po tej logiki je poziv Mahniča (ki je zame osebno norost) povsem na mestu, ja treba se bo oborožiti, če želimo preživeti ali kaj?
SDS je mogoče zlahka razumeti. Ni jim preostalo drugega.
Menim pa, da evolucijska razlaga ne zadene bistva. Preblaga je in bi na nek način lahko opravičevala levico in predsednico, češ, reagirala je povsem naravno.
Menim, da ni tako. Gre le za obliko "mehke moči" levice, da bi po drugi poti prišla do svojega cilja, izgradnje nove, bolj "pravično" družbo.
Prej morajo samo še uničiti obstoječo (kapitalistično) družbo. Če bo to pač pomenilo več milijard mrtvih, ups, no, ampak potem bo pa vzklila boljša, bolj pravična družba.
Nekateri se tega bolj, drugi manj zavedajo, ne predstavljajo pa si, da bodo posledice porušene družbe zadele tudi njih, njihove sorodnike, prijatelje in znance. Tisto, kar imenujemo karma, je zapleteno, nepregledno sosledje vzrokov in posledic. Ravno zato, ker je nepregledno, nihče ne more z gotovostjo trditi, da se zli časi ne bodo zvrnili tudi nanj.
Levičarji so zagrizeni kolektivisti le, kadar so osebno odgovorni. In zagrizeni individualisti, ko gre za privilegije ali denar. In pri "romskem vprašanju" sta ti dve fronti trčili. Še dobro, da imamo levosučne uslužne medije, sicer bi gledali vihar vseh viharjev.
V sklepu članka je zapisano: 'Ni vse eno kdo in ni vseeno kaj vodi v nered, ki je (za zdaj) dosegel vrh v uboju Aleša Šutarja.' Sam temu (brez UI) dodajam: ni vseeno, kdo se je izrekel za 'kolektivno' krivdo oziroma kdo nam je pripisal krivdo za smrt g. Šutarja. To so namreč besede predsednice, izrečene v parlamentu. Za to trditev nima nikakršnega mandata državljanov in namesto množine bi morala uporabiti prvo osebo ednine. Edino to pravico ima. Torej: tudi sama sem sokriva za tragični dogodek v Novem mestu. In bi nato, če bi ji bilo kaj do pravice, pokazalo na nesposobno vlado, na njenega prvega moža in njegove ministre. Ker pa imamo nekateri dovolj dober spomin, nismo pozabili njenega spogledovanja z Romi, s čimer je pošiljala napačen signal prav tem Romom, ki so večna skrb večinskega prebivalstva, ki z njimi biva v neposredni soseščini. Prav nič nam ni treba odločnih stališč v zvezi z romskim nasiljem relativizirati s tem, da ugotavljamo, ja, saj je nasilje značilno tudi za druge plasti družbe. Je, a tega po navadi kaznujemo, čeprav obstajajo izjeme (za to je v veliki meri krivo pravosodje). Zato ima g. Turk povsem prav, ko zapiše: ' Upanje, da bomo imeli mir, če ne bomo govorili o krivdi, je prazno. Ne bo miru. Krivda pa bo na koncu še večja.'
Na kratko bi samo dodal, da spogledovanje z Romi ali z njimi ( predvsem družbeno zavoženimi in socialno obogatenimi) živeti ni isto. Tale naša ( čigava?) predsednica je tam dobila samo glasove in očitno dober finančni vir in to za nekaj selfijev. Bojda je sicer bila po romski seansi tri dni pod tušem, ampak kot radi rečejo tam na levem bregu, to FAJTAJO. To je to.
Gospa tovarišica predsednica ne zastopa teh stališč, ker je ženska, pač pa, ker ima zaradi svoje politične pripadnost od takih mnenj korist. Z njimi ščiti obe, ki so do zdaj menili, da so dovolj zaščiteni.
Še to: v glavnem ni problem v tem, da nimamo primerne zakonodaje. Če bi pristojni organi do zdaj smeli izvajati obstoječo zakonodajo, ne bi prišlo ne do tega umrora, ne do vseh drugih umorov, streljanje, napadov, kraj, posilstev itn.
Pozitivna diskriminacija rojeva negativno diskriminacijo. Vedno in povsod. Nečesa takega, ki bi učinkovalo, torej sploh ni. Je samo diskriminacija, taka ali drugačna. Zato imamo zakone in zakone imamo, da se izvajajo.
Proti koncu je stavek, kjer je zapisano istvi vseh težav:
Besede »vsi smo krivi« se slišijo lepo, pomirjajo, učinek pa je, da ni odgovornosti. Kadar nihče ni kriv, nihče ne odgovarja; če nihče ne odgovarja, se nič ne spremeni; če se nič ne spremeni, se red umakne neredu.
"V Sloveniji (in širše) je to razmerje porušeno. Skoraj popolnoma smo prevzeli “žensko” logiko moralnosti – empatijo brez presoje in strpnost brez odgovornosti. To pa je narobe."
Tisto "širše" se je začelo v empatičnem objemu ge merklove, ki je velikodušno odprla meje in brez presoje v Evropo povabila izgubljene sinove z vzhoda.
Stranski učinki ženskega principa so več kot očitni tudi v Sloveniji (predsednica RS in DZ). S tem ni nič narobe - ali pač. Nered v državi in parlamentu.
Vse to drži, bi pa rad dodal, da ženski in moški princip nista vedno povezana z ženskimi in moškimi.
Janez Drnovšek je tudi izkazoval ženski princip, vsaj v zvezi z Romsko problematiko.
Za Margaret Thatcher lahko nedvomno trdimo, da je izkazovala moški princip, bolj kot marsikateri ali celo večina moških politikov. Po nekaterih virih naj bi se argentinska hunta leta 1982 lotila zasedbe Falklandskih otokov, ker so računali, da se bo kot ženska odzvala po ženskem principu - toda so se ušteli.
Prepričan sem, da zna Nataša Pirc Musar odlično uporabiti moški princip, ko gre za njene interese ali interese skupin, ki jim pripada (navsezadnje je odvetnica in je delala v več vplivnih javnihih službah). V tem primeru se je odzvala po ženskem principu, ker je ne zanima rešiti problemov, ki so zdaj prišli v pozornost širše javnosti, ampak v prvi vrsti nevtralizirati širjenje novic o teh problemih.
Podeželska populacija namreč ni ena od jedrnih skupin, katere podporo potrebuje (uporabniki luksuznih prepričanj pa so). Itak jih bo v vsakem primeru dovolj glasovalo zanjo na naslednjih volitvah, "ker ni Janša" in ker jih mediji uspešno prepričujejo, da je to pomembno.
Draga predsednica republike, to preprosto ne drži in s takim ravnanjem nas peljete v prepad, kamor bomo na žalost padli vsi, ne samo tisti, ki so dejansko odgovorni. Naj mi nekdo pove, je to prav. Ja, strinjali se bodo tisti, ki so to zakuhali, ki so ignorantsko gledali stran in se sedaj skrivajo za našimi hrbti, kajti krivi naj bi bili vsi? Za vojno v Ukrajini so krivi vsi, samo Rusija ne? In na koncu, draga predsednica, stanje v katerem smo danes je posledica tega, da smo vsi odgovorni, pa čeprav smo zaupali, da bodo za varnost poskrbeli tisti, ki smo jim na volitvah zaupali, ampak oni sedja pravijo, da smo mi odgovorni in po tej logiki je poziv Mahniča (ki je zame osebno norost) povsem na mestu, ja treba se bo oborožiti, če želimo preživeti ali kaj?
Romi so se že oborožili in so, tako kaže, bolje pripravljeni na kaotične čase, ki prihajajo.
SDS je mogoče zlahka razumeti. Ni jim preostalo drugega.
Menim pa, da evolucijska razlaga ne zadene bistva. Preblaga je in bi na nek način lahko opravičevala levico in predsednico, češ, reagirala je povsem naravno.
Menim, da ni tako. Gre le za obliko "mehke moči" levice, da bi po drugi poti prišla do svojega cilja, izgradnje nove, bolj "pravično" družbo.
Prej morajo samo še uničiti obstoječo (kapitalistično) družbo. Če bo to pač pomenilo več milijard mrtvih, ups, no, ampak potem bo pa vzklila boljša, bolj pravična družba.
Nekateri se tega bolj, drugi manj zavedajo, ne predstavljajo pa si, da bodo posledice porušene družbe zadele tudi njih, njihove sorodnike, prijatelje in znance. Tisto, kar imenujemo karma, je zapleteno, nepregledno sosledje vzrokov in posledic. Ravno zato, ker je nepregledno, nihče ne more z gotovostjo trditi, da se zli časi ne bodo zvrnili tudi nanj.
Levičarji so zagrizeni kolektivisti le, kadar so osebno odgovorni. In zagrizeni individualisti, ko gre za privilegije ali denar. In pri "romskem vprašanju" sta ti dve fronti trčili. Še dobro, da imamo levosučne uslužne medije, sicer bi gledali vihar vseh viharjev.
Moj komentar
V sklepu članka je zapisano: 'Ni vse eno kdo in ni vseeno kaj vodi v nered, ki je (za zdaj) dosegel vrh v uboju Aleša Šutarja.' Sam temu (brez UI) dodajam: ni vseeno, kdo se je izrekel za 'kolektivno' krivdo oziroma kdo nam je pripisal krivdo za smrt g. Šutarja. To so namreč besede predsednice, izrečene v parlamentu. Za to trditev nima nikakršnega mandata državljanov in namesto množine bi morala uporabiti prvo osebo ednine. Edino to pravico ima. Torej: tudi sama sem sokriva za tragični dogodek v Novem mestu. In bi nato, če bi ji bilo kaj do pravice, pokazalo na nesposobno vlado, na njenega prvega moža in njegove ministre. Ker pa imamo nekateri dovolj dober spomin, nismo pozabili njenega spogledovanja z Romi, s čimer je pošiljala napačen signal prav tem Romom, ki so večna skrb večinskega prebivalstva, ki z njimi biva v neposredni soseščini. Prav nič nam ni treba odločnih stališč v zvezi z romskim nasiljem relativizirati s tem, da ugotavljamo, ja, saj je nasilje značilno tudi za druge plasti družbe. Je, a tega po navadi kaznujemo, čeprav obstajajo izjeme (za to je v veliki meri krivo pravosodje). Zato ima g. Turk povsem prav, ko zapiše: ' Upanje, da bomo imeli mir, če ne bomo govorili o krivdi, je prazno. Ne bo miru. Krivda pa bo na koncu še večja.'
Uroš Gabrijelčič
Na kratko bi samo dodal, da spogledovanje z Romi ali z njimi ( predvsem družbeno zavoženimi in socialno obogatenimi) živeti ni isto. Tale naša ( čigava?) predsednica je tam dobila samo glasove in očitno dober finančni vir in to za nekaj selfijev. Bojda je sicer bila po romski seansi tri dni pod tušem, ampak kot radi rečejo tam na levem bregu, to FAJTAJO. To je to.
Gospa tovarišica predsednica ne zastopa teh stališč, ker je ženska, pač pa, ker ima zaradi svoje politične pripadnost od takih mnenj korist. Z njimi ščiti obe, ki so do zdaj menili, da so dovolj zaščiteni.
Še to: v glavnem ni problem v tem, da nimamo primerne zakonodaje. Če bi pristojni organi do zdaj smeli izvajati obstoječo zakonodajo, ne bi prišlo ne do tega umrora, ne do vseh drugih umorov, streljanje, napadov, kraj, posilstev itn.
Pozitivna diskriminacija rojeva negativno diskriminacijo. Vedno in povsod. Nečesa takega, ki bi učinkovalo, torej sploh ni. Je samo diskriminacija, taka ali drugačna. Zato imamo zakone in zakone imamo, da se izvajajo.
Proti koncu je stavek, kjer je zapisano istvi vseh težav:
Besede »vsi smo krivi« se slišijo lepo, pomirjajo, učinek pa je, da ni odgovornosti. Kadar nihče ni kriv, nihče ne odgovarja; če nihče ne odgovarja, se nič ne spremeni; če se nič ne spremeni, se red umakne neredu.
Odlično dr. Žiga Turk !
Popravek zapisa:
Napačno: istvi
Pravilno: bistvo
"V Sloveniji (in širše) je to razmerje porušeno. Skoraj popolnoma smo prevzeli “žensko” logiko moralnosti – empatijo brez presoje in strpnost brez odgovornosti. To pa je narobe."
Tisto "širše" se je začelo v empatičnem objemu ge merklove, ki je velikodušno odprla meje in brez presoje v Evropo povabila izgubljene sinove z vzhoda.
Stranski učinki ženskega principa so več kot očitni tudi v Sloveniji (predsednica RS in DZ). S tem ni nič narobe - ali pač. Nered v državi in parlamentu.
Danes pa ne bom všečkal, ker je - kljub stalnim medklicem o prav/neprav, kolumna po mojem mnenju na splošno vsegliharska
Ker desni pol se bo zamislil, levi pol, pa prav nič. In tu je težava, takšnih pisanj.
Zanimivo, da jo vodite kot vsegliharsko. A ker si drzne kritizirati SDS?
Ne, ker levim dajate odpustke, desnim pa ne.
Vse to drži, bi pa rad dodal, da ženski in moški princip nista vedno povezana z ženskimi in moškimi.
Janez Drnovšek je tudi izkazoval ženski princip, vsaj v zvezi z Romsko problematiko.
Za Margaret Thatcher lahko nedvomno trdimo, da je izkazovala moški princip, bolj kot marsikateri ali celo večina moških politikov. Po nekaterih virih naj bi se argentinska hunta leta 1982 lotila zasedbe Falklandskih otokov, ker so računali, da se bo kot ženska odzvala po ženskem principu - toda so se ušteli.
Prepričan sem, da zna Nataša Pirc Musar odlično uporabiti moški princip, ko gre za njene interese ali interese skupin, ki jim pripada (navsezadnje je odvetnica in je delala v več vplivnih javnihih službah). V tem primeru se je odzvala po ženskem principu, ker je ne zanima rešiti problemov, ki so zdaj prišli v pozornost širše javnosti, ampak v prvi vrsti nevtralizirati širjenje novic o teh problemih.
Podeželska populacija namreč ni ena od jedrnih skupin, katere podporo potrebuje (uporabniki luksuznih prepričanj pa so). Itak jih bo v vsakem primeru dovolj glasovalo zanjo na naslednjih volitvah, "ker ni Janša" in ker jih mediji uspešno prepričujejo, da je to pomembno.
Seveda. Med moškimi in ženskami je veliko prekrivanja. Zgolj večja nagnjenost enih in drugih je pa kar dobro dokazana.