Luksuzna prepričanja lepih in praznih

Dolgo sem iskal besedo za bahava prepričanja in vrednote ljudi, ki nam z vzvišene prižnice pametujejo o čisto vsaki tekoči zadevi. In sem jo našel.

Valeria Boltneva

V medijih, na družbenih omrežjih in na drugih prižnicah, s katerih se nam oglašajo pastirji javnega mnenja, se je zadnje čase zelo razpaslo poceni moraliziranje. Na eni strani je tekmovanje v tem, kdo bo o čem hitreje in močneje zgrožen. Karkoli se že zgodi, precej enostavno je biti negativno šokiran nad novico. Nekatere to zaslužijo, večina ne. Nekatere so o dogodkih iz sveta in domovine, druge o tem, kaj je kdo rekel.

Prislednjem gre pogosto samo za umetno ustvarjanje afere okrog dveh ali treh besed, ki jih je nekdo izrekel in jih samo stampedo, ki ga vodijo pokvarjenci, sledijo pa mu bedaki, lahko razpiha v nekaj občega zgražanja vrednega. Parkrat na leto mi na levi kaj takega organizirajo, najbolj odmevno je bilo tisto, ko sem namignil, da je odnos do spolnosti povezan z odnosom do posilstva (več).

Na drugi strani pa je postavljanje ljudi z nekimi prepričanji, katera so dolga leta glasne indoktrinacije postavile na sam moralni Olimp. Tako nam bodo moralizirali o enakosti (če je kje kaj neenako, je to nepravično), o globalnem segrevanju (če uporabljate plastične slamice, boste povzročili konec sveta), o migrantih (če ste manj kot goreči vilkomerji, nimate srca za uboge brkate otroke), o kapitalizmu (to je samo izkoriščanje, kakšen človek pa si, da to podpiraš), o mesu (če jeste meso, povzročate trpljenje ubogih živali), o nutrijah (tako prisrčne smrčke imajo, vi bi jih pa deratizirali), o medvedih (kosmatinci prijazno hlačajo po vaseh, zarukani ruralci bi jih dali pa kar lovcem v odstrel), o vodi (brez vode ni življenja, doh), o umetnih gnojilih in herbicidih (strup in še hujši strup), o štalah na kmetijah (ne skrbijo tam za živali, kot onadva skrbita za svojo čivavo), o teroristih (to so vendar borci za svobodo). In tako dalje in tako naprej.

Nekje sem to imenoval rekreativno levičarstvo. Oseba ni v resnici levičar, ne bi se odpovedala svojemu premoženju in standardu, ne bi razdala svojega imetja in šla med reveže. Še kako rada ima dobrine, ki jih poceni daje na police kapitalizem. Lepo se oblači, potuje v daljne kraje, ima premijski pametni telefon, stanuje v prestolnici in kofetka v lokalu, ki je trenutno “in”. Ampak pridruži se pa, tako, za rekreacijo, za hobi, vsakemu protestu za kako pravično stvar. Po možnosti na Internetu, lahko pa tudi “na Prešercu”. Nobene kože nima v igri, nobenih posledic ne bo trpela, nič v življenju ji ne bo spremenilo, če bo protest rodil sadove. Samo lepo se sliši, za kar “se zavzema” in s ponosom na v javnost obrnjeno masko svoje prazne duše gre lahko zvečer zadovoljno spat.

Luksuzna prepričanja

Na še boljšo besedo je zadnjič opozorila ministrica angleške vlade v Suella Braverman v svojem govoru na konferenci Konservativne stranke. Luksuzna prepričanja, da so to. Pravi (prevod PTV):

Kaj s tem mislim? Naši politično korektni kritiki imajo denar. Imajo status. Imajo glasne glasove. Lahko si privoščijo razkošje, da promovirajo zapeljive, a neodgovorne zamisli, saj se zavedajo, da jih bo njihov privilegij obvaroval pred kakršno koli stransko škodo.

Člani brigad luksuznih prepričanj sedijo v svojih slonokoščenih stolpih in navadnim ljudem govorijo, da so moralno pokvarjeni, ker se drznejo razburiti zaradi nezakonitih migracij, podnebnih politik ali zaradi običajnega kriminala.

Pri tem ste lahko prepričani o eni stvari. Ljudje z luksuznimi prepričanji se bodo na naslednjih volitvah zgrinjali k laburistom, saj bodo tako dobili državo, kakršno si želijo. Všeč so jim odprte meje. Migranti, ki prihajajo, jim ne bodo jemali delovnih mest. Pravzaprav je bolj verjetno, da jim bodo kosili zelenice ali čistili domove.

Všeč so jim mile kazni. Zločinci, ki imajo koristi od takšnega razkazovanja sočutja sočutja, ne bodo ustrahovali njihovih ulic ali zalezovali njihovih otrok. Obupano si želijo preklicati Brexit. Menijo, da je patriotizem sramoten, in britanski potni list jim je popolnoma neuporaben, razen če jih pelje v njihove vikende v Toskani ali Dordogni.

Za te ljudi imam preprosto sporočilo: Britanci za ta njihova luksuzna prepričanja ne bodo več plačevali.

Rdeče brigade

Nekoč so po Evropi delale škodo Rdeče brigade. Ustrahovale so ljudi s terorizmom. Danes Zahodu delajo škodo luksuzne brigade. Ljudi ustrahujejo z moralnim in vrednotnim etiketiranjem. Kdor se z njimi ne strinja, ima moralno zavržna stališča, je moralno zavržna oseba. Je slab človek. Da imajo nekateri ljudje škodo zaradi dobrodošlic islamskim migrantom, zaradi omejevanja podjetništva, zaradi trapastih podnebnih ukrepov, zaradi uvajanja LGBT* indoktrinacije v šole … to ni njihov problem. Drugorazredni, “deplorables”, “ruralci” … se bodo že znašli. Da ima država škodo, če odskakuje z nekimi neuvrščenimi samoupravljavskimi stališči, ni važno. Važno, da se oni lahko potrkajo po prsih, kako dobri, napredni in moralni so. In s tem zakrijejo praznost svojih src.

Luksuzne brigade niso samo ideja, samo koncept. Imajo konkretne organizacijske oblike. Najraje se pripadniki zaredijo v državnih organizacijah in tam sipajo pesek v kolesje, ki le poskuša voz premakniti iz blata. Recimo tako, da ni ni ni gradbenih dovoljenj. Ali da bomo, če sploh bomo, drugi blok nuklearke gradili 4x dlje, kot je trajala gradnja Keopsove piramide. Briga njih, ali bo za delavce v neki tovarni elektrika. Za napolniti baterijo njihovega iPhona se bo že našla. V javnem sektorju bodo imeli službe (nisem rekel delo), tudi če vse gospodarstvo propade.

Za vse ljudi luksuznih prepričanj seveda ni služb v državnih organih. Za viške se zato ustanavljajo nevladne organizacije. Ki jih plačuje država, da bi širile njihov lažni evangleij. Lep seznam njih se je podpisal pod de-facto podporu Hamasu. Poleg razvpitih vladnih podpirancev tudi Društvo OVCA, Kulturno društvo Gmajna, Mladi za podnebno pravičnost, Glas ljudstva, Kolektiv Rdeča pesa, Zavod BOB, ZaŽivali!, društvo za uveljavitev njihov pravic (več).

Skratka

Kljub temu, da njihove luksuzne “vrednote” špricajo iz vsakega zvočnika, jim ne dajte veljave. Vrzite čez ramo. Najbolj glasni nimajo najbolj prav. Nimajo monopola na prav in narobe. Nimajo monopola nad pametjo in nad znanostjo. Poslušajte svojo vest, svoje srce, ne pa radia, televizije in interneta.

Časi niso taki, da bi si lahko vsi privoščili luksuz na račun ostalih.