Najprej rehabilitacija, potem restavracija, potem par-nepar

Najprej objavljeno siol.net.

Par-nepar je bila ureditev, ki je nekaj časa veljala v socializmu. Na nekatere dni so se lahko vozili samo tisti, katerih številka na tablici se je končala s parno številno, druge dni tisti, ki so imeli neparno. Znanec, obrtnik, si je pač kupil še en avto. Občutek imam, da se vračajo tisti časi. Par-nepar bi rešil tudi avtoceste pred gradnjo dodatnih pasov, manj bi bilo tudi zastojev v prometno vse bolj zadavljeni Ljubljani.

Rehabilitacija

Med opaznejšimi dosežki prvega leta vladanja so vsekakor poteze rehabilitacije prejšnjega režima. Šef našega Stasija je bil pokopan z državniškimi častmi, v protokolarne objekte se vračajo kipi Josipa Broza, v premorih med turbofolk glasbo so maja obujali spomine na njegovo rojstvo in smrt; ukinjen je bil Muzej osamosvojitve, minister te vlade se je udeležil obletnice ustanovitve Komunistične partije, ukinjen je bil dan spomina na žrtve revolucije. Vse to je bilo narejeno grobo, revanšistično, kaj nam pa morete, zanalašč. Na primer dan spomina na predvečer praznika, "ko so se ljudje že zbirali", je ušlo poslancu Levice. Si morate misliti! Zbirati so se začeli!

Pozoren bralec se bo ob tem seveda vprašal, ali se res dogaja kakšna rehabilitacija. Ali so bili socialistično enoumje, centralno plansko gospodarstvo, enostrankarska diktatura kdaj zares na slabem glasu, da bi ga bilo treba rehabilitirati? Ne vem. Ampak vsaj tako očitno nam niso bruna porivali v oči. Večino je bilo malo vendarle sram. Zadnje čase so ponosni nasledniki čedalje bolj ponosni.

Zdaj mahajo s to rdečo cunjo, da bi ljudje nekako pozabili, da se je tej vladi v enem letu uspelo spreti z upokojenci, kmeti, podjetniki, obrtniki, zdravniki, šolskimi in visokošolskimi sodelavci, celo delavci v pravosodju so ostali brez obljubljene povišice. In zagotovo sem še koga pozabil. Le z vojsko, policijo in uličarji se vlada ni sprla. Kar tudi nekaj pove. Z Jankovićem se je, ampak se mu je tudi urno opravičila.

Restavracija

Revanšizmu in rehabilitaciji prejšnjega sistema sledi njegova restavracija. Seveda ne bomo znova uvedli Kardeljeve ustave iz leta 1974, bomo pa demokratično ustavo obravnavali v Kardeljevem duhu. Po tisti ustavi so bile vse sile usmerjene v obrambo pridobitev socializma, zdaj so pa pač vse sile usmerjene k izgradnji pravičnejšega, predvsem pa neodvisnega in apolitičnega sveta.

Nič restavracije avtoritarne miselnosti ne demonstrira bolj kot bitka Golobovih sil za Bahmut, to je za RTV. Ne drži, da so najprej poskušali vodstvo RTV odstraniti zakonito in šele potem "z vsemi sredstvi". Za vse, ki niso ravno ostali z načinom razmišljanja pri učitelju Kardelju, je novi zakon o RTV očitno neustaven. Tako očitno, kot 2 + 2 ni enako pet.

Če bi Golob smel odstavljati vodstvo RTV, bi v obstoječem zakonu o RTV pisalo, kako in pod kakšnimi pogoji to vlada lahko naredi. V demokraciji je oblasti vse prepovedano, kar ji ni izrecno dovoljeno. V socializmu je bilo seveda natančno obratno. Ljudem je bilo vse prepovedano, kar jim ni bilo izrecno dovoljeno. No, pa so se Golobovi lotili odstavljanja vodstva RTV prek parlamenta. Ampak glej zlomka, tudi parlamentu zakon ne daje pooblastil, da zamenja vodstvo. Pa so si rekli, bomo pa spremenili zakon. Ampak zakone imamo zato, da urejajo splošne zadeve, ne pa, da si vsakič, ko oblasti kaj ni dovoljeno, ta napiše zakon in si prav to dovoli.

Ampak niti tega niso izpeljali, kot se šika. Vsakič, ko vam bo država kaj naročila, na primer plačilo davka ali pa odločbo za prometni prekršek, bo spodaj pravni poduk, ki pove, komu se lahko pritožite. Odstavljeno vodstvo in svetniki RTV se lahko pritožijo na tramvaj komando. In so se pritožili na ustavno sodišče, ki je, namesto da bi branilo načelo delitve oblasti, da bi branilo varnosti pred samovoljo oblasti, celo reklo, da ne more ovirati oblasti pri njenem delu. Tovariš Kardelj bi bil ponosen.

Par-nepar

Slovenski socialistični oblastniki imajo neverjetno srečo, da sta slovenski kmet in podjetnik kot tisti konj iz Orwellove Živalske farme. Bolj ko so mu metali polena pod nogo, bolj si je mislil, da ima Napoleon prav in da mora pač več in bolje delati.

Zato se par-nepar še ni uresničil. V tisti obliki se menda tudi ne bo. Bo pa Slovenija zaostajala. Če kapitalizem ne bo uspešen, tudi ne bo denarja za pokojnine in zdravstvo. Sploh če bomo izbranim pet tisočem zgradili stanovanja. Treba se bo pač sprijazniti, da reka hitreje teče, če ne teče vsak liter vode enako hitro. Naravnih zakonitosti družboslovci dolgoročno pač ne morejo ukaniti.

Voda, zrak in ustava

Večina Slovencev ni ponotranjila osnov liberalne in demokratične družbe. Z veseljem izpustim Slovenke, ker jih imam za dovolj pametne, da se znajdejo tudi med Slovenci, z nelagodjem pa uporabim besedo ponotranjiti. Ampak ni boljše besede, ki bi govorila o nečem, kar je v glavah, a se tega sploh ne zavedamo. Gre za stvari, ki bi morale biti intuitivne in instinktivne, pa niso. Gre za stvari, ki bi morale biti v vodi in v zraku, pa niso.

V liberalnih demokracijah ima oblast ljudstvo. Da si ne bi proti sebi postavilo nepremagljivega nasprotnika, je oblast časovno omejilo z volitvami, ki naj bi poskrbele, da se oblast menja. In oblast je razdelilo na zakonodajno, izvršilno in sodno. Sodna je edina varovalka pred nasiljem tistih, ki imajo vojsko, policijo in davkarijo, nad ljudmi.

Država ne potrebuje ne sodišč ne pravne države. Ima davkarijo, policijo in vojsko. Ljudje pa potrebujemo sodišča, ki bodo razumela, da je država pač ena od strani v postopku. Ne pa, da sodniki in tožilci včasih še vedno skupaj vstopajo v dvorano, do nedavnega pa v sodnih dvoranah tožilstvo in obramba nista imela enakopravnega sedežnega reda.

Sodstva, tožilstva in policije nimamo zato, da bi varovali državo in oblastnike pred ljudstvom. Medijev nimamo zato, da bi hvalili oblast. Tako je v diktaturah, kjer oblastnikov nihče ne mara in si morajo organizirati sile in sredstva, da preprečujejo upor in dušijo napačne misli. Tako so si zadeve organizirali Tito in njegova partija. Bilo je povsem normalno, da so policija, tožilstvo, sodstvo in politična delovali skupaj proti državnim sovražnikom. In je spet normalno.

Skratka

Konsolidacija oblasti je skoraj totalna. Predsednica države najavlja, da skoraj ni dovolj dobro, da polarizacija ustavnega sodišča ni dobra in da bo s svojimi predlogi poskrbela za to, da bodo v prihodnje bolj usklajenih mnenj. Ali pa vsaj, da tisti, ki bodo drugačnega mnenja, tega ne bodo povedali preveč glasno. Kot glasu ni povzdigoval Edvard Kocbek?

Tomaž Štih je pred dnevi dvignil veliko prahu s pozivom, da si ljudje, skladno z zakonom, nabavijo osebno orožje in se ga naučijo uporabljati. Tomaž je pesimist. On bi rekel, "najprej rehabilitacija, potem restavracija, potem Huda Jama". Jaz sem optimist in pravim "najprej rehabilitacija, potem restavracija, potem par-nepar".

Vojno, vročo in tudi hladno, je treba za vsako ceno preprečiti. Umiriti žogo. Po še treh letih ideoloških provokacij in sodnih udarov bo sicer res par-nepar. Čas bi bil, da bi kdo začel premišljevati, kako več ustvariti. Opozicija se gre lahko, brez večje škode, partizane in domobrance. Vlada ima pa pametnejše delo. Če ni zanjo pretežko.

Siol, 2.6.2023.