Neja Pinocchio

Odkar medijem več ne zaupamo, nas poskušajo prepričevati kontrolorji dejstev. A ti niso nič bolj resnicoljubni kot drugi družbenopolitični delavci. Tudi glede bodočih cen elektrike ne.

Slika: Dall.e po predlogu PTB.

Za zmago Trumpa, za Brexit in za vse druge napačne odločitve volivcev so neodvisni in depolitizirani mediji okrivili lažne novice. Volitve da so šle narobe, ker so imeli ljudje preko interneta dostop do napačnih informacij, do informacij, ki jih družbeno odgovorni mediji nikoli ne bi objavili. Saj se vendar neodvisno zavedajo, da je bila odločitev za Brexit slaba in da bi bila Clintonova boljša predsednica in so tudi nepristransko, neodvisno in depolitizirano objavljali temu v podporo. A se ni obneslo, ker se je po Internetu širilo nekaj drugega in ker so se ljudje navadili, da novinarjem ne gre vsega verjeti; da niso nič manj goreči navijači kot internetni troli, le da imajo večji proračun, višje plače in zato nekaj bolj uglajeno vsebino in bolje oblikovano obliko.

Pa je politično-medijski kompleks (politični, ja, ker politiko zelo zanima, da ji mediji pomagajo na oblast) prišel na idejo, da bi izgubljeno zaupanje nadomestili z novimi organizacijami. Če ljudje več ne zaupajo, kar pravi CNN ali POPTV ali RTV ali Alex Jones, bodo pa zaupali neodvisnim in depolitiziranim (zdaj pa res, častna pionirska) kontrolorjem dejstev. In so jih naredili tudi pri nas.

Ko sem bil nazadnje minister, so šle tovarišice preverjat eno mojo povsem točno izjavo, ampak ker sem bil v napačni vladi, so nekako zaspinali, da drži samo deloma. V nekem drugem primeru, v katerega sem se poglobil, so se v enakem stilu, morda celo iste tovarišice, zapičile v podatek, za koliko so se v mandatu prve Janševe vlade dvignile pokojnine. In so nekako v stilu Butalcev, da je mogoče imeti dve poletji in samo eno zimo, upoštevali, da je prvi Janšev mandat (zadnji, ki ga je kakšna vlada izpeljala do konca) trajal samo tri leta. In seveda so se v treh letih dvignile manj kot v štirih.

Tovarišicam bi človek lahko odpustil, da ne znajo odštevati števil do 5000, saj se jih na družboslovje veliko vpiše zato, ker tam ni matematike. Ni pa opravičljivo, da kljub nekajkratnim opozorilom svoje napake niso priznale. Morda, ker bi to načelo sloves nezmotljivosti kontrolork dejstev.

Za elektriko bomo plačevali več

Zadnja reinkarnacija tovrstne skrbi za pravo resnico je storitev STA, duhovito poimenovana Neja. Njena zadnja objava se nanaša na ceno elektrike.

Ne drži, to bo Neja preverjeno potrdila, da so tam zaposleni začutili, da zna ljudi precej ujeziti nov način obračunavanja elektrike, da znajo to jezo ljudi uperiti proti vladi, ta vlada pa je zamenjala vlado Janeza Janše, ki je bila menda sovražna do STA. Ne, elektrike se niso lotili, da bi pomagali oblasti, ampak iz čiste depolitizirane skrbi za resnico.

In se je Neja obesila na tale mojo objavo na družbenem omrežju X:

Slika: X

Ocenila jo je z “ne drži, ampak”. Lahko bi bilo slabše, brez ampak. Ampak tudi to ni korektno. Ne vsebinsko, ne metodološko in ne vrednostno.

Vsebinsko kontradiktorno

Vsebinsko je že samo pojasnilo kontradiktorno. Po eni strani pravijo, da se bodo za povprečnega odjemalca zadeve celo pocenile:

Če bi nov obračun omrežnine veljal vse leto, pa bi tak odjemalec na letni ravni ob nespremenjeni rabi omrežja plačal 11,91 evra oz. pet odstotkov manj omrežnine kot v letu 2023.

V isti sapi pa:

So bo pa omrežnina, iz katere operaterji zagotavljajo oskrbo z električno energijo in razvoj omrežij, v prihodnje zaradi zelenega prehoda ter predvidoma večje porabe elektrike in večjih koničnih obremenitev omrežja - s povečevanjem števila toplotnih črpalk in električnih avtomobilov - morala zvišati …

in

da zelenega prehoda "za ta denar, ki je danes", ne more biti

Vsaj malo resnico-ljuben novinar bi se ob tem vprašal, kako gre to skupaj in kako so zmasirali številke, da bo za povprečnega uporabnika vse ostalo enako, skupaj bodo pa morali pobrati več.

Tule sploh ne nameravam odpirati vsebinske debate, na spletu boste našli argumente in tudi kalkulator, kjer se da zadeve izračunati. Jedro drastične podražitve je v tem, da smo zdaj lahko iz omrežja črpali elektrike do kapacitete varovalk in se to na omrežnini ni nič poznalo, zdaj bo pa ali dosti dražje, ali pa bo največja moč, ki jo lahko nek trenutek uporabimo, bistveno manjša. Če smo zdaj hkrati vklopili preveč naprav, nam je ven izjemoma vrglo varovalko. Če bomo zdaj vklopili preveč naprav, nam bo ven vrglo bančni račun.

In seveda lepo, da priznajo, da zeleni prehod ni zastoj. Paše, po tem, ko smo se naposlušali, da sta sonce in veter zastonj.

Metodološko sporno

Neja je šla vprašati izključno in samo tiste, ki so zadevo natuhtali, ki trdijo, da ne bo nič dražje. Tem, ki imajo monopol na elektične vodnike, so dali tudi monopol na resnico. Neja je šla vprašat direktorico Agencije za energijo in predsednika Energetske zbornice. Mene niso vprašali, kako sem prišel do tiste številke. Nikogar, ki je po spletu ugotavljal, da gre za znatno podražitev, niso ničesar vprašali. Nikogar ničesar.

Cefizlja so ljudje obtožili, da krade. Policaj je Cefizlja vprašal, če je to res. Cefizelj mu je slovesno zatrdil, da ni res. Zadeva je bila tako zaključena in Butalci so šli lahko sejati sol in postavljati lunarne panele, da bodo imeli elektriko tudi ponoči.

In potuhnjeno

Pod citatom mojega tvita me je Neja predstavila tako:

Profesor na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in publicist Žiga Turk

Na družabnem omrežju nimam v “biografiji” nobene omembe, kje sem zaposlen. Prav zato, da ne bi kdo zapisov razumel kot zapisov z blagoslovom ali avtoriteto mojega delodajalca. Objavljam v lastnem imenu. Če sem pač doktor znanosti in profesor na tehnični fakulteti, to sicer daje vedeti, da sem bil sposoben opraviti kak težak izpit in ne morem biti ravno butast, to je pa tudi to.

Nejo imam na sumu, da me je podpisala z mojo zaposlitvijo vred v upanju, da bo kdo na Gradbeni ali pa na rektoratu Univerze v Ljubljani to vzel kot vzpodbudo, da se mora z menoj pogovoriti, češ naj vendar malo pazim, kaj pišem po družbenih omrežjih.

Komaj čakam!

Prvič, Univerza si je v svojo novo strategijo zapisala cilj “okrepiti družbeno vlogo in mesto UL v nacionalnem in svetovnem družbenem dialogu.” Sicer kot zasebnik in v prostem času jaz v tem dialogu sodelujem in ga bogatim. Kvečjemu bi pričakoval, da bi me kdo pohvalil.

Še bolj pa komaj čakam na priložnost kaj povedal o tematiki človekovih pravic v gospodarstvu oz. na delovnem mestu. Nevladniška industrija človekovih pravic je sproducirala bogat korpus znanja, ki se ukvarja s tem, kako zaposlovalec svojim zaposlenim ne sme kršiti človekovih pravic.

V mislih so imeli predvsem pravice nesrečnikov za tekočim trakom v državah v razvoju, pa ženske, ki bi jim delodajalec kratil pravico svobodnega odločanja o rojstvu otrok, pa lastnike službenih telefonov, ki se jim krati pravica do odmora in družinskega življenja.

Človekova pravica je tudi svoboda govora.