Če bi omenili, da bo zakon povzročil miljardno luknjo bi imeli boljšo kolumno. Referendume o davkih so prepovedali ravno zato, da ne bi referendumi povzročal finančne škode. Naslednjič priporočam da napišete kolumno o tem kateri rezi so najbolj smiselni, da pokrijejo nižje davke direktorjev.
Turka rad berem, ker probava utemeljit svoje argumente. Samo opozarjam, da je treba upoštevat miljardne stroške tega zakona, ne pa samo pisat, da so nasprotniki zakona zavistni, to je zavajoče poenostavljanje in če ne priznaš posledic, ki jih bo imel ta zakon, potem pišeš propagando.
OK. Razumem. Ampak po moje bi bila luknja podobna, če bi naredili pravo potezo: zvišanje splošne olajšave, a bi to veljalo za vse. Se pa verjetno lahko zniža subvencije gospodarstvu za nekaj 100 milijonov (tu dobijo samo nekateri, pri razbremenitvi plač pa vsi), par 100 milijonov pri zmanjševanju korupcije v zdravstvu in drugod. Vsaj pol milijarde je mogoče prihraniti. Za obrambo pa je še premalo, ne preveč.
Upada ali povečanja davčnih prihodkov ni tako enostavno izračunati. Poglejte si primer davka na luksuzna vozila, ko so se zaradi registracij v tujini prihodki zmanjšali in po ukinitvi davka povečali.
@ludilajo, res je, miljardna luknja bo kratkoročna nastala zaradi previsokih odhodkov iz davčne blagajne. Te pa se da zmanjšati tako, da se ljudi, ki so brez potrebe in javne koristi obešeni na proračun prestavi v realni sektor. Javni sektor pa naredi tudi bolj učinkovit, rezerve so ogromne. Učinek je trojen:
1. manj odhodkov,
2. več prihodkov (porabniki davkov se spremenijo v plačnike) in
3. višja produktivnost zaradi večje motivacije ljudi in izpostavljanja tveganju pomeni več pobranih davkov kljub nižjim davčnim stopnjam
Posledično pride s tem tudi višje blagostanje za celotno družbo. To je pravkar dokazal Milei.
To ni niti najmanj nasprotovanje socialni državi, npr. nordijci govorijo o socialnem paktu in se ne gredo neke vrste ludistično nasprotovanje višji produktivnosti, kot to počnejo naši sindikati in levičarji. Slednje ne moti niti super visoka koruptivnost, katera tudi bistveno zajeda državni proračun, ki je razreda 3 milijard, amapak naj bi bil za to kriv Black Cube - ježešna.
Stvar je preprosta. Nasproti blagostanju stojijo lastnosti ljudi, ki so po definiciji:
Lenoba je lastnost ali značilnost lenega človeka ter stanje splošnega pomanjkanja želje, volje ali interesa po delu, trudu ali opravljanju nalog, pri čemer posameznik razpolaga s potrebnimi zmožnostmi, a jih ne želi uporabiti.
Zavist je neprijetno socialno čustvo oz. stanje velikega nezadovoljstva, ki se pojavi, kadar posameznik nima določene lastnine, dosežka, statusa ali lastnosti, ki jo ima nekdo drug, in si želi, da bi jo imel tudi sam.
Nepoštenost je lastnost ali ravnanje, ki vključuje goljufijo, laž, zavajanje, kršenje pravil ali pomanjkanje integritete z namenom pridobiti neupravičeno korist. Gre za nasprotje poštenosti, kjer posameznik namerno prikriva resnico ali ravna v nasprotju z moralnimi in etičnimi načeli.
Opisuješ kot, da se s tako lahkoto zapolni to luknjo, da sploh ni bilo treba napisat kje so lenuhi in paraziti proračuna. Korupcijo damo stran, pa ne bo nobene luknje več in ker bo produktivnost tok višja zaradi direktorjevih nižjih davkov bo še več prihodkov.
Z lahkoto v smislu uresničljivosti, ker metrike kažejo na daleč preobsežen javni sektor ob dani učinkovitosti. Vzemite si čas in primerjajte delež javnega sektorja v Nemčiji in Sloveniji.
Zakaj npr. ravno Nemčija? Ker so znani po pretirani regulaciji in socialni državi. Apak klju temu imajo bistveno nižji delež javnega sektorja!
V redu komentar. Moram pa dodati, da zna biti, da bom kot bolj desno usmerjen celo PROTI, ZA pa ne bom, če ne bo do takrat v parlamentarno obravnavo dan zakon za zvišanje splošne olajšave pri dohodnini oz. zvišanje mej razredov ali znižanja odmernih odstotkov. Skratka, znižanje obdavčitve dela za večino, posebej pa tiste, ki največ prispevajo k razvoju: srednji razred z bruto 3000 do 5000 evrov.
To se tudi največ pozna večini gospodarstva. Pri manjšem dvigu bruto se neto bolj poveča in so delavci bolj zadovoljni.
Posebej pa tu pride moja načelnost in nenačelnost SDS in NSI. Štiri leta so zmerjali Goloba, ker je podobno mini reformo ukinil, zdaj pa nič E, dragi moji, ne boste me. Sploh pa ne odgovarjajo na moja sporočila in vprašanja vsepovsod, nit v medijih se o tem ne govori.
Marsikaj pri tej vladi podpiram, kar nekaj pa tudi ne. In tako bi morali delati vsi! Razmisliti o vsaki zadevi posebej, ne glede na to, kdo jo predlaga.
Če bi omenili, da bo zakon povzročil miljardno luknjo bi imeli boljšo kolumno. Referendume o davkih so prepovedali ravno zato, da ne bi referendumi povzročal finančne škode. Naslednjič priporočam da napišete kolumno o tem kateri rezi so najbolj smiselni, da pokrijejo nižje davke direktorjev.
Pač ne razumeš. To ni tek na 100m. To je maraton.
Turka rad berem, ker probava utemeljit svoje argumente. Samo opozarjam, da je treba upoštevat miljardne stroške tega zakona, ne pa samo pisat, da so nasprotniki zakona zavistni, to je zavajoče poenostavljanje in če ne priznaš posledic, ki jih bo imel ta zakon, potem pišeš propagando.
OK. Razumem. Ampak po moje bi bila luknja podobna, če bi naredili pravo potezo: zvišanje splošne olajšave, a bi to veljalo za vse. Se pa verjetno lahko zniža subvencije gospodarstvu za nekaj 100 milijonov (tu dobijo samo nekateri, pri razbremenitvi plač pa vsi), par 100 milijonov pri zmanjševanju korupcije v zdravstvu in drugod. Vsaj pol milijarde je mogoče prihraniti. Za obrambo pa je še premalo, ne preveč.
Upada ali povečanja davčnih prihodkov ni tako enostavno izračunati. Poglejte si primer davka na luksuzna vozila, ko so se zaradi registracij v tujini prihodki zmanjšali in po ukinitvi davka povečali.
@ludilajo, res je, miljardna luknja bo kratkoročna nastala zaradi previsokih odhodkov iz davčne blagajne. Te pa se da zmanjšati tako, da se ljudi, ki so brez potrebe in javne koristi obešeni na proračun prestavi v realni sektor. Javni sektor pa naredi tudi bolj učinkovit, rezerve so ogromne. Učinek je trojen:
1. manj odhodkov,
2. več prihodkov (porabniki davkov se spremenijo v plačnike) in
3. višja produktivnost zaradi večje motivacije ljudi in izpostavljanja tveganju pomeni več pobranih davkov kljub nižjim davčnim stopnjam
Posledično pride s tem tudi višje blagostanje za celotno družbo. To je pravkar dokazal Milei.
To ni niti najmanj nasprotovanje socialni državi, npr. nordijci govorijo o socialnem paktu in se ne gredo neke vrste ludistično nasprotovanje višji produktivnosti, kot to počnejo naši sindikati in levičarji. Slednje ne moti niti super visoka koruptivnost, katera tudi bistveno zajeda državni proračun, ki je razreda 3 milijard, amapak naj bi bil za to kriv Black Cube - ježešna.
Stvar je preprosta. Nasproti blagostanju stojijo lastnosti ljudi, ki so po definiciji:
Lenoba je lastnost ali značilnost lenega človeka ter stanje splošnega pomanjkanja želje, volje ali interesa po delu, trudu ali opravljanju nalog, pri čemer posameznik razpolaga s potrebnimi zmožnostmi, a jih ne želi uporabiti.
Zavist je neprijetno socialno čustvo oz. stanje velikega nezadovoljstva, ki se pojavi, kadar posameznik nima določene lastnine, dosežka, statusa ali lastnosti, ki jo ima nekdo drug, in si želi, da bi jo imel tudi sam.
Nepoštenost je lastnost ali ravnanje, ki vključuje goljufijo, laž, zavajanje, kršenje pravil ali pomanjkanje integritete z namenom pridobiti neupravičeno korist. Gre za nasprotje poštenosti, kjer posameznik namerno prikriva resnico ali ravna v nasprotju z moralnimi in etičnimi načeli.
Opisuješ kot, da se s tako lahkoto zapolni to luknjo, da sploh ni bilo treba napisat kje so lenuhi in paraziti proračuna. Korupcijo damo stran, pa ne bo nobene luknje več in ker bo produktivnost tok višja zaradi direktorjevih nižjih davkov bo še več prihodkov.
Z lahkoto v smislu uresničljivosti, ker metrike kažejo na daleč preobsežen javni sektor ob dani učinkovitosti. Vzemite si čas in primerjajte delež javnega sektorja v Nemčiji in Sloveniji.
Zakaj npr. ravno Nemčija? Ker so znani po pretirani regulaciji in socialni državi. Apak klju temu imajo bistveno nižji delež javnega sektorja!
Ravno na take ludelajote g. Žiga opozarja.
Strinjam se z avtorjem, ampak zakaj snovalci zakonov niso na to pomislili vnaprej in sprejeli dveh ali treh zakonov?
V redu komentar. Moram pa dodati, da zna biti, da bom kot bolj desno usmerjen celo PROTI, ZA pa ne bom, če ne bo do takrat v parlamentarno obravnavo dan zakon za zvišanje splošne olajšave pri dohodnini oz. zvišanje mej razredov ali znižanja odmernih odstotkov. Skratka, znižanje obdavčitve dela za večino, posebej pa tiste, ki največ prispevajo k razvoju: srednji razred z bruto 3000 do 5000 evrov.
To se tudi največ pozna večini gospodarstva. Pri manjšem dvigu bruto se neto bolj poveča in so delavci bolj zadovoljni.
Posebej pa tu pride moja načelnost in nenačelnost SDS in NSI. Štiri leta so zmerjali Goloba, ker je podobno mini reformo ukinil, zdaj pa nič E, dragi moji, ne boste me. Sploh pa ne odgovarjajo na moja sporočila in vprašanja vsepovsod, nit v medijih se o tem ne govori.
Marsikaj pri tej vladi podpiram, kar nekaj pa tudi ne. In tako bi morali delati vsi! Razmisliti o vsaki zadevi posebej, ne glede na to, kdo jo predlaga.