Ali je bila odločitev napada na Iran preudarna? Vi pravite, da ne. Jaz menim, da je bila. Ker šiitski fanatični klerikalci, bi imeli v roku 2-3 let lastno atomsko bombo in ker hkrati aktivno podpirajo 3/4 terorističnih muslimanskih organizacij po celem svetu; Hamas, Hezbollah, ISIS, Hutije, razne muslimanske milice, ..., je potrebno narediti temu konec. Seveda imam ob tem v mislih tudi sunitski Katar, ki deluje popolnoma enako.
Ne gre samo za nafto, ker ja, pri energiji znajo biti celo neto izvozniki. Ampak prava šibka točka so kritične surovine in dobavne verige. Primer je grafit. ZDA so pri naravnem grafitu praktično uvozno odvisne, grafit pa je osnova za baterije, EVje, shranjevanje energije, elektroniko, pa tudi del obrambne industrije. In zato je Grenlandija zanimiva. Kakovostni projekti, strateška lokacija, dolgoročen vpliv
Iran pa ni nujno zgodba v stilu da rabijo nafto za sebe. To je bolj zgodba o vzvodu. Hormuška ožina je ozko grlo in če tam nastane kaos, gre cena energije gor za ves svet. In tudi če imaš doma dovolj, si še vedno talec svetovne cene in inflacije. To je pritisk na Evropo, na Azijo, in zelo direktno na Kitajsko in Indijo kot velike uvoznice. Zato je Iran tak “center gravity” za geopolitiko
Kitajska v določenih tehnologijah jih realno dohiteva ali prehiteva. Pri elektrifikaciji in baterijskem ekosistemu je že vodilna, v AI pa se razkorak zapira hitreje kot si ljudje mislijo. In tu ZDA niso več avtomatsko prve v vsem, v marsičem so lahko tretje ali še nižje, kar se potem kaže v agresivnem branjenju vpliva prek surovin, energije, sankcij, pritiskov, vojske
In če temu dodaš še njihov notranji kaos, migracije, polarizacijo, konstantne spore, potem dobis sliko države, ki se ne obnaša mirno in stabilno
S skoraj vsem zapisanim se strinjam, kar mi ni težko, ker že dolgo dojemam svet v zgoraj omenjenem okviru. Ne strinjam pa se z mnenjem, da odločitev ni bila preudarna. Avtor pravi, da bomo kmalu videli in to je seveda res, ampak saj je vedno tako. Vedno si govorimo, prihodnost bo pokazala. Kaj pa drugega, a sam bom tvegal oceno, da je bil trenutek pravi. Oziroma, da je težko reči, da še ni bil pravi. Iran je že dolgo grožnja miru, pa ne zato, ker bi bil tako vojaško močan (še ne), ampak ker je zaradi globokega verskega fanatizma predvidljiv, kar pomeni, da si lahko predstavljamo, kako bi ravnal, ko bi razpolagal z atomsko močjo. Sam si ne želim spoznati, kako bi bilo, zato pozdravljam ameriško odločitev. Če se motim – ne bi bilo prvič - mi to ne bo kratilo spanja.
Z ZDA pod sedanjo administracijo je diplomatska rešitev še posebej težka oz. nemogoča, ker je trenutni ameriški režim avtokracija, torej skrajna oblika sistema, po volji enega samega človeka, predsednika, ki vidi izključno sebe in samo svoje interese, drugih ne. Avtokrat ne razmišlja v kategorijah razmerja moči ali interesov, temveč skozi optiko dobrega in zlega. Ko svojo politiko utemelji na tem, kar sam meni, da je pravilno, saj nikogar in ničesar (zakonov, morale) ni nad njim ("delal bom kot mislim, da je prav"), postane kompromis nemogoč.
ZDA imajo predsedniški sistem in to je to. Je bilo pod Bidnom drugače? Tudi ni res, da ne razmišlja v kategorijah razmerja moči, ali interesov, ker je prav to tisto, kar počne. Pravite, da razmišlja skozi optiko dobrega in zlega, nato pa malo pozneje, da nad njim ni nikogar, ne zakonov ne morale. Razmišljanje skozi optiko dobrega in zlega je pot, ki vodi do morale in tudi njenih zakonov.
Tako je! In SRAM me je relativizacije mednarodnega prava in človekovih pravic s strani desnice v zadnjem času. A potem je vseeno, če v nekem interesu močnega nastane kolateralna škoda tisočev mrtvih, po možnosti celo otrok.
Od tega, da se je Izrael moral braniti (res je, a ne tako pretirano nasilno), do tega, da ne podpreš demokratičnih demonstracij, potem pa sredi pogajanj vojaško napadeš Iran. V ZDA vlada kretepec.
Imam se za desno-sredinsko usmerjenega, brez stereotipov.
Ali je bila odločitev za napad preudarna, je odvisno tudi od tega s katere strani gledamo. Za Izrael je bila verjetno to edina možnost v mnogih letih, da je prepričal ZDA v napad. Vloge Izraela pri odločitvi sicer še ne poznamo, vendar zanesljivo odločitvi za napad ni nasprotoval. Se pa tudi v tem primeru bojim, da odločitev ni bila dovolj preudarna, kajti tudi v primerih, ko je vse dobro premišljeno, kaotčna narava vesolja pošteno premeša štrene in željen izid ni zagotovljen. Kadar pa ni dobro premišljeno, je za izognitev katastrofi potrebno ogromno sreče.
Ali je bila odločitev preudarna, lahko samo ugibamo. Ne verjamem, da so šle ZDA na pobudo Izraela, ali pa vsaj z njim v soglasju, v ta spopad brezglavo. Predvsem pa se mi zdi pomembno upoštevati vlogo časa (po eni strani je veliko vprašanje, kdaj bi Iran lahko izdelal jedrsko orožje, po drugi pa je treba upoštevati, da Trumpov mandat ne bo večen), kajti nobenega zagotovila nimamo, da bo kdaj napočil primernejši trenutek. Seveda je položaj zapleten, ampak: kdaj pa ni!
Politični realizem ni sporen. Sporno je, ko postane opravičilo za selektivno uporabo pravil.
Po letu 1945 Zahod ni zgradil svojega vpliva zgolj na sili, temveč tudi na pravilih. Nürnberški procesi so prvič jasno vzpostavili načelo, da je agresivna vojna zločin — ne glede na to, kdo jo začne.
Če danes mednarodno pravo relativiziramo kot »iluzijo za volivce«, relativiziramo tudi temelj povojnega reda, ki je Evropi omogočil najdaljše obdobje miru v njeni zgodovini.
Pravo ni alternativa moči. Je njen multiplikator.
Moč brez pravil ni stabilnost. Realizem, ki zanika pomen pravil, ne vodi v varnejši svet, temveč v normalizacijo anarhije. To je eden od razlogov, zakaj danes prihaja do globokih razhajanj pri vrednotenju obtožb o genocidu v Palestini in drugod.
K sreči večina sveta še vedno razume, da brez minimalnega soglasja o pravilih ni niti varnosti niti reda.
To je vrnitev v logiko, ki smo jo po letu 1945 zavestno poskušali preseči.
Zelo dober komentar. Spominja me na neki zapis Jana Assmanna, ki se sicer nanaša na neko drugo, veloko starejšo civilizacijo, a so, če jih prevedemo v sodoben jezik, sprejemljive tudi danes. Nanaša se na stavek: Moč brez pravil ni stabilnost. Takole o tem Assmann v nekem drugem kontekstu: Faraoni so dobro razumeli nastanek države, a jim je bilo jasno še nekaj, da država lahko obstane samo, če je za svojo krepitev sposobna uporabiti fizično nasilje in preprečevati proti nasilje. In še nekaj izjemno pomembnega. Razumeli so, da kraljevina kot družbena ureditev ne bi mogla zdržati dolgo, če bi se zanašala samo na silo, in da oblasti brez etosa prepričevanja ne more biti! In tu, na tem mestu, prestopimo iz sveta zgolj fizične moči v občestvo idejnega prepričevanja državljanov o nujnosti enotne države, ker samo ta ljudem zagotavlja varnost in jim omogoča nenehen razvoj ter ustrezno blagostanje. V tem odlomku gre sicer za nastanek in ohranjane države in njene ureditve, kar bi bilo mogoče povezati z Izraelom. Seveda pa je treba egipčansko zavezanost božjim zakonom zamenjati s pravili igre, ki so bile omenjene v komentarju.
Pri oceni ruske agresije na Ukrajino, če se pravilno spomnim, g. Turk ni posegel po političnem realizmu. Analize profesorja Mearsheimerja je zavračal. Bolj se je posluževal moraliziranja.
Strinjam se, da odločitev NI PREUDARNA. Ne samo to. Barbarsko je napasti državo s katero si v pogajanjih. In to že drugič od Junija lani. Kako lahko Zahod pričakuje, da bo z Iranom lahko sklenil še kak stabilen dogovor? ZDA so tudi enostransko odstopile od JCPOA sporazuma, ki je AIEA omogočal kontrolo iranske jedrske tehnologije. Torej cilj ZDA ni bila (samo) zamznitev/resetiranje jedrskega programa, ker ta je bil dosegljiv s pogajanji. Ali Khamenei je bil iz verskih razlogov celo proti razvoju jedrske bombe. Drugi cilj naj bi bil zamenjava režima. To je zelo težko uresničljivo bottom down. Na način kot so se lotili, je možno, da bomo namesto liberalnejšega režima dobili radikalnejšega ali še huje: kaos (begunci v Evropi)
Kaj od tega je v interesu Zahoda ?
Sicer pa, kot ugotavlja prof. Mearsheimer, interesi Zahoda niso poravnani. Nenehne vojne na Bližnjem vzhodu niso v interesu ZDA niti Evrope. Vejetno gre res za partikularne interese židovskega lobija. Morda celo ideje velikega Izraela in izraelske hegemonije. Menim, da poskus uresničevanje teh idej nikakor ni preudarno niti s stališča Izraelcev.
Najprej: opiranje na moralo ni moraliziranje. Ta glagol ima slabšalni prizovok. In drugo: Mearsheimer naj menda ne bi bil ne levičar ne desničar, ampak realist. V njegovi teoriji opisnega realizma, kaj države dejansko počnejo in normativnim ravnotežjem moči, vlada nekakšna nelogičnost oziroma nepravično obravnavanje nekaterih dejstev. Kako bi (morda tudi je, ne poznam vsega njegovega dela) namreč komentiral to, da po oktobrski revoluciji prevratniki carskega imperija niso hoteli razbiti na manjše, po narodnosti opredeljene enote in so kot nekakšen mastodont ostali in so pomenili večno grožnjo "ravnotežju", o katerem piše Mearsheimer? Zdi se, da ni obsodil anarhičnega sistema, kjer močne države posrkajo šibkejše, če jim to koristi. Sovjetska zveza je bila hegemonija, kar bi moralo po njegovih lastnih merilih biti nevarno. (da o pravici narodov do samoodločbe ne govorimo)
Mearsheimer se mi - po njegovih stališčih (in izgledu) sodeč - zdi kot hudoben starec, ki uživa v tem, da je vedno proti. Nepomemben torej, ko gre za razumno razpravo.
Z ruskega stališča morda ni bila preudarna, je bila pa edina možna poteza. Vsaka velesila bi ravnala enako, če bi ji druga stran na mejo začela nameščati svoje baze (doktrina Monroe). Za ZDA je bila odločitev, da so silili Ukrajino v NATO preudarna. Sprli so Evropo in Rusijo in povzočili deindustrializacijo Evrope. Najbolj "preudarna" pa je bila za MIC. Ti so prodali ogromne količine orožja. Zelo nepreudarne so bile odločitve Ukrajincev. Malo manj nepreudarna pa politika EU....
Najprej Venezuela, zdaj Iran. Trump stiska obroč okrog Kitajske. Morda je zdaj na vrsti še Severna Koreja. Rusija pride tudi na vrsto. Medtem se pa, tako kaže, Kanada in EU (Francija, Nemčija...) in širša Evropa Združeno kraljestvo) kregajo z ZDA in se udinjajo Kitajski. EU res vse bolj zgleda kot ponosna, a slepa kura. Žal bo tudi Slovenija, ki je v glavnem vezana na nemško avtomobilsko industrijo, plačala hudo ceno za to.🙄😱
Menim, da ne gre samo za moč, ampak tudi za pravico pravičnega, da se brani pred avtoritarnimi režimi. T.i. svobodni svet nikakor ni popoln, ampak še vedno največ, kar je moglo ustvariti človeštvo do sedaj, tako v gospodarskem pogledu kakor glede človekovih pravic.
Nobena velika sila ne ponuja boljših rešitev. T.i. ruska "civilizacija" in komunistična Kitajska očitno nimata pokazati nič drugega kot zatiranje in nadlegovanje svojih ljudstev in vseh, ki mejijo nanju.
Izjemno nazoren prikaz in oris stanja na področju, ki je za vse nas življenjskega pomena. Nise strokovnjak na tem področju, ampak nekaj pa vendarle vem in na to sem že opozarjal ob francosko slovenskih poslih v Revozu, ko je Golob to prodajal kot izjemen uspeh? Francozi v Revoz ne vlagajo zato, ker nas imajo radi ampak zato ker se jim to očitno izplača a naš Golob tega ne dojame . Ko pa sta ZDA in Izrael napadla Iran pa je naša politika moralizirala, da ti postane slabo, kako pa se je odzvala Francija? Tu se vidi tista bistvena razlika meda našo aktualno politiko in politiko odgovornih in zrelih držav. Oni se dobro zavedajo, da je treba pristopiti k tistemu, ki te bo morda jutri reševal, ki je dejansko tvoj zaveznik, pa čeprav včasih ne deluje čisto tako a zgodovina je zavezništvo do sedaj še vedno potrdila. Ali je bila poteza preudarna, tega žal nihče od nas, ki tole beremo in komentiramo ne more ne realno oceniti, ker preprosto nimamo podatkov s katerimi razpolagata Izrael in ZDA.
Tudi kar se tiče mednarodnih odnosov je nihilizem še vedno zgolj in samo - nihilizem. Govoriti, da je mednarodni red zgolj maškarada za domače volilce se mi zdi po eni strani izdaja svojih vrednot in po drugi strani predaja igre velikim (ker smo Slovenci na svetovnem odru pač mikroskopski). Na podlagi tega, da verjamemo v dejavnike kulture in humanizma, ki presegajo zgolj biologijo in "homo homini lupus", je zame država sploh legitimna tvorba - in na podlagi tega ustanavljamo mednarodne ustanove kot UN, ICC itd. Doslej je bila zaščite civilizirane mednarodnosti aka. demokracije tudi glavni legitimacijski faktor globalnih intervencij ZDA. Če se je zdaj to spremenilo - ali pa se je razkrinkalo, da je bila kar se tiče ZDA to vedno le kamuflaža - to projekt "mednarodnosti" sicer prizadane, ga pa ne devalvira; v končni fazi je takšno razumevanje mednarodnosti v temeljih EU.
Tehnično gledano avtor zagreši sodobno liberalno zablodo o "več resnicah"; kot da diplomatski dialog med stranema ni mogoč (kot da kljub korenitim razlikam ne obstajajo nekatere objektivne humanistične vrednote, ki so skupne obema državama, pa čeprav so morda "zapakirane" v zelo različne ideologijo). Sumim pa, da gre predvsem za to, da drugače kot "might makes right" in "če ne bomo mi njih bojo pa oni nas" sedanje agresije na Iran pač ni mogoče zagovarjati. Ja, lahko smo realisti in si rečemo, da nekaterih močnih pač "ne zanima, kaj je prav" - a to ne pomeni, da "ne vemo, kaj je prav" - in se za to trudimo, pa naj bo v osebnem življenju ali v mednarodnih odnosih. Ker je drugače Hitler slab samo zato, ker je bil tak luzer, da je vojno izgubil - in je vse govorjenje o holokavstu in tem samo propaganda ... Mislim, da je pomembna "preroška" vloga EU, da vztraja pri mednarodnem redu, človekovih pravicah in omejeni samovolji moči. Res je,
Zaključek, da odločitev o napadu na Iran ni bila racionalna je pravilen. Vse razglabljanje je zelo zanimivo in poučno. Iz tega osebno sklepam: Evropa kot celota mora postati sila, enakovredna ZDA in Kitajski. Mednarodni pravni red pa MORA BITI IN SE JE ZANJ TREBA NEOMAJNO ZAVZEMATI!
Ali je bila odločitev napada na Iran preudarna? Vi pravite, da ne. Jaz menim, da je bila. Ker šiitski fanatični klerikalci, bi imeli v roku 2-3 let lastno atomsko bombo in ker hkrati aktivno podpirajo 3/4 terorističnih muslimanskih organizacij po celem svetu; Hamas, Hezbollah, ISIS, Hutije, razne muslimanske milice, ..., je potrebno narediti temu konec. Seveda imam ob tem v mislih tudi sunitski Katar, ki deluje popolnoma enako.
ZDA je pač v škripcih in iščejo resource. Spodnje dva članka/besedila sta zelo pomembna pri razumevanju in sklepanju, kaj je v ozadju.
https://www.npr.org/2019/01/31/690363402/how-the-cia-overthrew-irans-democracy-in-four-days
https://www.quora.com/How-great-was-CIA-involvement-in-the-1979-Iranian-revolution/answer/Steve-Miller-IAPWE-MWSA-SFTE?ch=17&oid=18604959&share=2e2749e6&srid=hBrXG&target_type=answer
Kakšnih škripcih, kakšne resource? Podhranjen komentar!
Ne gre samo za nafto, ker ja, pri energiji znajo biti celo neto izvozniki. Ampak prava šibka točka so kritične surovine in dobavne verige. Primer je grafit. ZDA so pri naravnem grafitu praktično uvozno odvisne, grafit pa je osnova za baterije, EVje, shranjevanje energije, elektroniko, pa tudi del obrambne industrije. In zato je Grenlandija zanimiva. Kakovostni projekti, strateška lokacija, dolgoročen vpliv
Iran pa ni nujno zgodba v stilu da rabijo nafto za sebe. To je bolj zgodba o vzvodu. Hormuška ožina je ozko grlo in če tam nastane kaos, gre cena energije gor za ves svet. In tudi če imaš doma dovolj, si še vedno talec svetovne cene in inflacije. To je pritisk na Evropo, na Azijo, in zelo direktno na Kitajsko in Indijo kot velike uvoznice. Zato je Iran tak “center gravity” za geopolitiko
Kitajska v določenih tehnologijah jih realno dohiteva ali prehiteva. Pri elektrifikaciji in baterijskem ekosistemu je že vodilna, v AI pa se razkorak zapira hitreje kot si ljudje mislijo. In tu ZDA niso več avtomatsko prve v vsem, v marsičem so lahko tretje ali še nižje, kar se potem kaže v agresivnem branjenju vpliva prek surovin, energije, sankcij, pritiskov, vojske
In če temu dodaš še njihov notranji kaos, migracije, polarizacijo, konstantne spore, potem dobis sliko države, ki se ne obnaša mirno in stabilno
Kaj dihajo še lahko v ZDA?
S skoraj vsem zapisanim se strinjam, kar mi ni težko, ker že dolgo dojemam svet v zgoraj omenjenem okviru. Ne strinjam pa se z mnenjem, da odločitev ni bila preudarna. Avtor pravi, da bomo kmalu videli in to je seveda res, ampak saj je vedno tako. Vedno si govorimo, prihodnost bo pokazala. Kaj pa drugega, a sam bom tvegal oceno, da je bil trenutek pravi. Oziroma, da je težko reči, da še ni bil pravi. Iran je že dolgo grožnja miru, pa ne zato, ker bi bil tako vojaško močan (še ne), ampak ker je zaradi globokega verskega fanatizma predvidljiv, kar pomeni, da si lahko predstavljamo, kako bi ravnal, ko bi razpolagal z atomsko močjo. Sam si ne želim spoznati, kako bi bilo, zato pozdravljam ameriško odločitev. Če se motim – ne bi bilo prvič - mi to ne bo kratilo spanja.
Z ZDA pod sedanjo administracijo je diplomatska rešitev še posebej težka oz. nemogoča, ker je trenutni ameriški režim avtokracija, torej skrajna oblika sistema, po volji enega samega človeka, predsednika, ki vidi izključno sebe in samo svoje interese, drugih ne. Avtokrat ne razmišlja v kategorijah razmerja moči ali interesov, temveč skozi optiko dobrega in zlega. Ko svojo politiko utemelji na tem, kar sam meni, da je pravilno, saj nikogar in ničesar (zakonov, morale) ni nad njim ("delal bom kot mislim, da je prav"), postane kompromis nemogoč.
ZDA imajo predsedniški sistem in to je to. Je bilo pod Bidnom drugače? Tudi ni res, da ne razmišlja v kategorijah razmerja moči, ali interesov, ker je prav to tisto, kar počne. Pravite, da razmišlja skozi optiko dobrega in zlega, nato pa malo pozneje, da nad njim ni nikogar, ne zakonov ne morale. Razmišljanje skozi optiko dobrega in zlega je pot, ki vodi do morale in tudi njenih zakonov.
Tako je! In SRAM me je relativizacije mednarodnega prava in človekovih pravic s strani desnice v zadnjem času. A potem je vseeno, če v nekem interesu močnega nastane kolateralna škoda tisočev mrtvih, po možnosti celo otrok.
Od tega, da se je Izrael moral braniti (res je, a ne tako pretirano nasilno), do tega, da ne podpreš demokratičnih demonstracij, potem pa sredi pogajanj vojaško napadeš Iran. V ZDA vlada kretepec.
Imam se za desno-sredinsko usmerjenega, brez stereotipov.
Dober članek. Žal je včasih diplomatska rešitev nemogoča. Realnost terja odločen napad.
Preudaren ali ne, napad je bil potreben. Četudi bo zgodovina pokazala, da bi se ga dalo narediti bolje. Preveč je preveč. Hvala.
Potrebni so samo preudarni napadi.
Žal ljudje sveta nismo poenoteni kaj je preudarni napad.
Po drugi strani, enoumje spet ni v redu.
Ali je bila odločitev za napad preudarna, je odvisno tudi od tega s katere strani gledamo. Za Izrael je bila verjetno to edina možnost v mnogih letih, da je prepričal ZDA v napad. Vloge Izraela pri odločitvi sicer še ne poznamo, vendar zanesljivo odločitvi za napad ni nasprotoval. Se pa tudi v tem primeru bojim, da odločitev ni bila dovolj preudarna, kajti tudi v primerih, ko je vse dobro premišljeno, kaotčna narava vesolja pošteno premeša štrene in željen izid ni zagotovljen. Kadar pa ni dobro premišljeno, je za izognitev katastrofi potrebno ogromno sreče.
Ali je bila odločitev preudarna, lahko samo ugibamo. Ne verjamem, da so šle ZDA na pobudo Izraela, ali pa vsaj z njim v soglasju, v ta spopad brezglavo. Predvsem pa se mi zdi pomembno upoštevati vlogo časa (po eni strani je veliko vprašanje, kdaj bi Iran lahko izdelal jedrsko orožje, po drugi pa je treba upoštevati, da Trumpov mandat ne bo večen), kajti nobenega zagotovila nimamo, da bo kdaj napočil primernejši trenutek. Seveda je položaj zapleten, ampak: kdaj pa ni!
Trump se je odločil da gre v vojno z Izraelom predvsem pod pritiski Izraela, o čemer ni nobenega dvoma in je podrobno popisano z dejstvi in datumi tukaj: https://www.nytimes.com/2026/03/02/us/politics/trump-war-iran-israel.html?searchResultPosition=1
Na srečo!!! kretepčev mandat ne bo večen. Na srečo!
Politični realizem ni sporen. Sporno je, ko postane opravičilo za selektivno uporabo pravil.
Po letu 1945 Zahod ni zgradil svojega vpliva zgolj na sili, temveč tudi na pravilih. Nürnberški procesi so prvič jasno vzpostavili načelo, da je agresivna vojna zločin — ne glede na to, kdo jo začne.
Če danes mednarodno pravo relativiziramo kot »iluzijo za volivce«, relativiziramo tudi temelj povojnega reda, ki je Evropi omogočil najdaljše obdobje miru v njeni zgodovini.
Pravo ni alternativa moči. Je njen multiplikator.
Moč brez pravil ni stabilnost. Realizem, ki zanika pomen pravil, ne vodi v varnejši svet, temveč v normalizacijo anarhije. To je eden od razlogov, zakaj danes prihaja do globokih razhajanj pri vrednotenju obtožb o genocidu v Palestini in drugod.
K sreči večina sveta še vedno razume, da brez minimalnega soglasja o pravilih ni niti varnosti niti reda.
To je vrnitev v logiko, ki smo jo po letu 1945 zavestno poskušali preseči.
Zelo dober komentar. Spominja me na neki zapis Jana Assmanna, ki se sicer nanaša na neko drugo, veloko starejšo civilizacijo, a so, če jih prevedemo v sodoben jezik, sprejemljive tudi danes. Nanaša se na stavek: Moč brez pravil ni stabilnost. Takole o tem Assmann v nekem drugem kontekstu: Faraoni so dobro razumeli nastanek države, a jim je bilo jasno še nekaj, da država lahko obstane samo, če je za svojo krepitev sposobna uporabiti fizično nasilje in preprečevati proti nasilje. In še nekaj izjemno pomembnega. Razumeli so, da kraljevina kot družbena ureditev ne bi mogla zdržati dolgo, če bi se zanašala samo na silo, in da oblasti brez etosa prepričevanja ne more biti! In tu, na tem mestu, prestopimo iz sveta zgolj fizične moči v občestvo idejnega prepričevanja državljanov o nujnosti enotne države, ker samo ta ljudem zagotavlja varnost in jim omogoča nenehen razvoj ter ustrezno blagostanje. V tem odlomku gre sicer za nastanek in ohranjane države in njene ureditve, kar bi bilo mogoče povezati z Izraelom. Seveda pa je treba egipčansko zavezanost božjim zakonom zamenjati s pravili igre, ki so bile omenjene v komentarju.
Pravilo je, da je terorizem prepovedan. Kdor ga izvaja, je kaznovan. Skratka, da se najti izgovor v besedišču mednarodnega prava tudi za napad.
Hvala. Izjemno razumen komentar. Čeprav je tako trivialno logičen, da se mora strinjati vsak, ki si zasluži svobodo v pravno urejeni državi.
Pri oceni ruske agresije na Ukrajino, če se pravilno spomnim, g. Turk ni posegel po političnem realizmu. Analize profesorja Mearsheimerja je zavračal. Bolj se je posluževal moraliziranja.
Strinjam se, da odločitev NI PREUDARNA. Ne samo to. Barbarsko je napasti državo s katero si v pogajanjih. In to že drugič od Junija lani. Kako lahko Zahod pričakuje, da bo z Iranom lahko sklenil še kak stabilen dogovor? ZDA so tudi enostransko odstopile od JCPOA sporazuma, ki je AIEA omogočal kontrolo iranske jedrske tehnologije. Torej cilj ZDA ni bila (samo) zamznitev/resetiranje jedrskega programa, ker ta je bil dosegljiv s pogajanji. Ali Khamenei je bil iz verskih razlogov celo proti razvoju jedrske bombe. Drugi cilj naj bi bil zamenjava režima. To je zelo težko uresničljivo bottom down. Na način kot so se lotili, je možno, da bomo namesto liberalnejšega režima dobili radikalnejšega ali še huje: kaos (begunci v Evropi)
Kaj od tega je v interesu Zahoda ?
Sicer pa, kot ugotavlja prof. Mearsheimer, interesi Zahoda niso poravnani. Nenehne vojne na Bližnjem vzhodu niso v interesu ZDA niti Evrope. Vejetno gre res za partikularne interese židovskega lobija. Morda celo ideje velikega Izraela in izraelske hegemonije. Menim, da poskus uresničevanje teh idej nikakor ni preudarno niti s stališča Izraelcev.
Najprej: opiranje na moralo ni moraliziranje. Ta glagol ima slabšalni prizovok. In drugo: Mearsheimer naj menda ne bi bil ne levičar ne desničar, ampak realist. V njegovi teoriji opisnega realizma, kaj države dejansko počnejo in normativnim ravnotežjem moči, vlada nekakšna nelogičnost oziroma nepravično obravnavanje nekaterih dejstev. Kako bi (morda tudi je, ne poznam vsega njegovega dela) namreč komentiral to, da po oktobrski revoluciji prevratniki carskega imperija niso hoteli razbiti na manjše, po narodnosti opredeljene enote in so kot nekakšen mastodont ostali in so pomenili večno grožnjo "ravnotežju", o katerem piše Mearsheimer? Zdi se, da ni obsodil anarhičnega sistema, kjer močne države posrkajo šibkejše, če jim to koristi. Sovjetska zveza je bila hegemonija, kar bi moralo po njegovih lastnih merilih biti nevarno. (da o pravici narodov do samoodločbe ne govorimo)
Mearsheimer se mi - po njegovih stališčih (in izgledu) sodeč - zdi kot hudoben starec, ki uživa v tem, da je vedno proti. Nepomemben torej, ko gre za razumno razpravo.
Z zavedanjem sem zapisal moraliziranje.
Za agresijo na Ukrajino se je že pokazalo, da ni bila preudarna.
Z ruskega stališča morda ni bila preudarna, je bila pa edina možna poteza. Vsaka velesila bi ravnala enako, če bi ji druga stran na mejo začela nameščati svoje baze (doktrina Monroe). Za ZDA je bila odločitev, da so silili Ukrajino v NATO preudarna. Sprli so Evropo in Rusijo in povzočili deindustrializacijo Evrope. Najbolj "preudarna" pa je bila za MIC. Ti so prodali ogromne količine orožja. Zelo nepreudarne so bile odločitve Ukrajincev. Malo manj nepreudarna pa politika EU....
Uf, kako bistro in poučno, predvsem pa potrebno v danem trenutku za razumevanje situacije.
Po zdravi kmečki logiki je le moč vir preživetja, morala pa le njena zavora, da moč ne podivja.
Najprej Venezuela, zdaj Iran. Trump stiska obroč okrog Kitajske. Morda je zdaj na vrsti še Severna Koreja. Rusija pride tudi na vrsto. Medtem se pa, tako kaže, Kanada in EU (Francija, Nemčija...) in širša Evropa Združeno kraljestvo) kregajo z ZDA in se udinjajo Kitajski. EU res vse bolj zgleda kot ponosna, a slepa kura. Žal bo tudi Slovenija, ki je v glavnem vezana na nemško avtomobilsko industrijo, plačala hudo ceno za to.🙄😱
Menim, da ne gre samo za moč, ampak tudi za pravico pravičnega, da se brani pred avtoritarnimi režimi. T.i. svobodni svet nikakor ni popoln, ampak še vedno največ, kar je moglo ustvariti človeštvo do sedaj, tako v gospodarskem pogledu kakor glede človekovih pravic.
Nobena velika sila ne ponuja boljših rešitev. T.i. ruska "civilizacija" in komunistična Kitajska očitno nimata pokazati nič drugega kot zatiranje in nadlegovanje svojih ljudstev in vseh, ki mejijo nanju.
Izjemno nazoren prikaz in oris stanja na področju, ki je za vse nas življenjskega pomena. Nise strokovnjak na tem področju, ampak nekaj pa vendarle vem in na to sem že opozarjal ob francosko slovenskih poslih v Revozu, ko je Golob to prodajal kot izjemen uspeh? Francozi v Revoz ne vlagajo zato, ker nas imajo radi ampak zato ker se jim to očitno izplača a naš Golob tega ne dojame . Ko pa sta ZDA in Izrael napadla Iran pa je naša politika moralizirala, da ti postane slabo, kako pa se je odzvala Francija? Tu se vidi tista bistvena razlika meda našo aktualno politiko in politiko odgovornih in zrelih držav. Oni se dobro zavedajo, da je treba pristopiti k tistemu, ki te bo morda jutri reševal, ki je dejansko tvoj zaveznik, pa čeprav včasih ne deluje čisto tako a zgodovina je zavezništvo do sedaj še vedno potrdila. Ali je bila poteza preudarna, tega žal nihče od nas, ki tole beremo in komentiramo ne more ne realno oceniti, ker preprosto nimamo podatkov s katerimi razpolagata Izrael in ZDA.
Nad temle pisanjem sem globoko razočaran ...
Tudi kar se tiče mednarodnih odnosov je nihilizem še vedno zgolj in samo - nihilizem. Govoriti, da je mednarodni red zgolj maškarada za domače volilce se mi zdi po eni strani izdaja svojih vrednot in po drugi strani predaja igre velikim (ker smo Slovenci na svetovnem odru pač mikroskopski). Na podlagi tega, da verjamemo v dejavnike kulture in humanizma, ki presegajo zgolj biologijo in "homo homini lupus", je zame država sploh legitimna tvorba - in na podlagi tega ustanavljamo mednarodne ustanove kot UN, ICC itd. Doslej je bila zaščite civilizirane mednarodnosti aka. demokracije tudi glavni legitimacijski faktor globalnih intervencij ZDA. Če se je zdaj to spremenilo - ali pa se je razkrinkalo, da je bila kar se tiče ZDA to vedno le kamuflaža - to projekt "mednarodnosti" sicer prizadane, ga pa ne devalvira; v končni fazi je takšno razumevanje mednarodnosti v temeljih EU.
Tehnično gledano avtor zagreši sodobno liberalno zablodo o "več resnicah"; kot da diplomatski dialog med stranema ni mogoč (kot da kljub korenitim razlikam ne obstajajo nekatere objektivne humanistične vrednote, ki so skupne obema državama, pa čeprav so morda "zapakirane" v zelo različne ideologijo). Sumim pa, da gre predvsem za to, da drugače kot "might makes right" in "če ne bomo mi njih bojo pa oni nas" sedanje agresije na Iran pač ni mogoče zagovarjati. Ja, lahko smo realisti in si rečemo, da nekaterih močnih pač "ne zanima, kaj je prav" - a to ne pomeni, da "ne vemo, kaj je prav" - in se za to trudimo, pa naj bo v osebnem življenju ali v mednarodnih odnosih. Ker je drugače Hitler slab samo zato, ker je bil tak luzer, da je vojno izgubil - in je vse govorjenje o holokavstu in tem samo propaganda ... Mislim, da je pomembna "preroška" vloga EU, da vztraja pri mednarodnem redu, človekovih pravicah in omejeni samovolji moči. Res je,
Zaključek, da odločitev o napadu na Iran ni bila racionalna je pravilen. Vse razglabljanje je zelo zanimivo in poučno. Iz tega osebno sklepam: Evropa kot celota mora postati sila, enakovredna ZDA in Kitajski. Mednarodni pravni red pa MORA BITI IN SE JE ZANJ TREBA NEOMAJNO ZAVZEMATI!