Somrak anticepilskega razuma

Najprej objavljeno siol.net.

Prva polovica božičnih praznikov – do novega leta in malo čez – je bila meglena. Tu in tam je bila megla tako gosta kot v romanu Stephena Kinga The Mist. Predvsem Ljubljana je bila čez in čez pokrita z njo. V Kingovem romanu se v megli skrivajo pošasti, ki potem malicajo prebivalce manjšega mesta. Megla, ki je legla nad Slovenijo, ni zakrila samo sonca, ljudem je omračila um. Megla, ki je legla na Slovenijo, je epidemija covid-19, pošasti so ljudje, ki v zavetju megle grozijo z zlom.

Predsedniku avantgarde koalicije KUL se po srbsko zdi, da je deželo prekrila "pȏšast". Tako abonenti na oblast doživljajo stanje, ko je na oblasti nekdo drug in tu in tam koga zamenja in komu priškrne financiranje. Kar so počele tudi leve oblasti. Stokanja danes ne bi bilo, če bi Janša menjaval neodvisne in strokovne strokovnjake namesto "naših". Vendar menjave "njihovih" z "našimi" niso nič pošastnega. Lahko je na kratki rok neproduktivno, na dolgi rok, ko se zadeve malo premešajo in niso na stolčke večno abonirani isti, pa se vzpostavi pozitivna selekcija.

Iz megle epidemije skače drugačna vrsta pošastnosti. Javne osebnosti javno, na Facebooku, pozivajo, naj se gre z "vilami in baklami" nad tiste, ki razlagajo znanstvena dognanja o epidemiji. In nekdanja članica Evropske komisije iz Slovenije to všečka. Naključni proticepilci v zavetju anonimnosti družbenih omrežij grozijo s hitrimi sodišči – po zgledu Nuremberga – za vse, ki so kako pripomogli k ukrepom za ustavitev širjenja virusa. Enega od teh znanstvenikov sta se dva "borca za svobodo" na ljubljanskih ulicah že fizično lotila. V zavetju megle. Grožnje ne prihajajo samo od primitivcev in vaških posebnežev, organizirali so se celo ljudje z diplomo iz prava, ki obetajo, da bodo pred sodišče spravili vse živo.

Pameten človek bo rekel, da je kaj takega nemogoče. Da je nemogoče, da bi proticepilci prevzeli oblast in spravili pred sodišče ljudi, ki so promovirali in izvajali cepljenje, ki so zahtevali, da je šola od doma, da se nosijo maske, da se spoštuje PCR. Da bi "cepilce" zbrali za žico, potem bi pa pošteno ljudstvo hodilo mimo in identificiralo take, ki so koga v supermarketu postrani gledali, ker mu je nos gledal iz maske. In ne bi več gledal naših lepih planin in dolin.

Antifašisti in proticepilci

Te kolaborante z židovsko-farmacevtskim velekapitalom in Soros-Schwabovim novim svetovnim redom bi kaznovali po kratkem postopku. Na začetku druge svetovne vojne je menda tisoč komunistov celo državo spravilo v državljansko vojno. Tisoč nerazsodnih proticepicev se na Facebooku hitro najde. Sploh, če imajo somišljenike v dominantnih medijih in lahko računajo na simpatije pravniške države.

Ko smo že ravno pri vzporednicah – megla vpliva tudi na borce v hladni državljanski vojni. Če preberejo kaj, kar se ne sklada s tistim, kar jih je tovarišica učila v šoli pod Titovo sliko, drugega pa itak ne poznajo, tudi oni začenjajo spominjati na tiste, ki so po Sloveniji v zimi 1941/42 začeli revolucijo tako, da so začeli pobijati razredne sovražnike. Odgovor na to so bile vaške straže. Nastale so zaradi obrambe življenj in premoženja Slovencev, ne pa iz ljubezni do okupatorja ali ker bi si kdo želel njegove zmage. Omemba tega notoričnega dejstva nekatere povsem iztiri.

Tako pri "proticepilcih" kot pri "antifašistih" se človek vpraša, od kod tak somrak razuma. Z besedo "proticepilec" označujem široko koalicijo vseh, ki podcenjujejo nevarnost virusa in nasprotujejo ukrepom, ki so z njim v zvezi. Kot "antifašiste" pa razumem borce, ki se borijo proti fašizmu, čeprav tega fašizma nikjer ni. Skratka, proticepilci nočejo videti nečesa, kar je, antifašisti pa hočejo videti nekaj, česar ni.

Intelektualno sintezo somraka sredinih in petkovih je prejšnjo nedeljo v megli nacionalnega medija opravil gost v oddaji Politično, češ, proticepilci so borci za svobodo, ki nadaljujejo tradicijo NOB. Kdor se pusti cepiti židovsko-kapitalistični zaroti, pa je hlapec, kolaborant in po domače izdajalec. S, antirasisti, pozor, hlapčevskim genom. Neki nekdanji predsednik parlamenta je namignil, da bi se te s hlapčevskim genom dalo odkrivati s hitrimi testi. Kot sars-cov-2.

Hobbes in Rousseau

O notranjih vzgibih proticepilcev in antifašistov bi vedeli kaj povedati psihologi in psihiatri. Za tole kolumno naj zadostuje, da ljudje pač taki so. Da niso vsi tako razumni, kot so si to predstavljali razsvetljenski filozofi. Ki so si obetali z razumom odpraviti "praznoverja", z demokracijo pa avtoriteto elit. In smo na točki, kjer je samo še od glasu večine odvisno, kaj je prav in kaj narobe, kaj je normalno in kaj ni. Ali je prav cepilce postaviti pred zid ali ne, je stvar volje ljudstva, večine na ustavnem sodišču, v nekoliko bolj kaotičnih razmerah pa stvar tega, kdo ima puške in pritegne psihopate, ki nimajo zadržkov, da bi jih uporabili. Po naravi ljudje niso niti posebej racionalni niti posebej godni za demokracijo.

Obstajata dve družini teorij, kakšni so ljudje po naravi – torej preden jih kultura naredi za civilizirane. Rousseau je bil mnenja, da je naravno stanje človeštva svoboda –  da so si ljudje kot bratje, vsi enaki, vsi polni ljubezni do sočloveka, s cvetjem v laseh pojejo pesmi in plešejo kolo. Rodimo se svobodni, potem pa nas starši, šola, institucije, kultura, civilizacija zasužnjijo in spridijo. Na drugi strani je bil Hobbes mnenja, da je človek človeku volk, da smo po naravi divjaki, da bi bilo življenje grobo in kratko brez civilizacije in Leviatana, ki poskrbi za red in mir.

Rousseau je filozofska podlaga za skoraj vse zablode, ki so se človeštvu zgodile od francoske revolucije. Nobena osvoboditev od omejitev civilizacije, ki so jih ljudem prinašali revolucionarni osvoboditelji, ni prinesla svobode, ampak se je končala v brutalni nesvobodi avtoritarnih režimov, v gulagih in krematorijih. "Svoboda je pristna samo, kadar je omejena z zakoni in institucijami, ki nas naredijo odgovorne drug do drugega," piše sir Roger Scruton (vir). "Rojeni nismo svobodni, svoboda je nekaj, kar pridobimo. In pridobimo jo skozi ubogljivost. Samo otrok, ki se je naučil spoštovati in ubogati druge, lahko spoštuje sebe." In še, "dobro vzgojeni otroci so za svoje vzeli omejitve, ki omogočajo svobodo". Prevratniške misli za kaoliberalce, moderno šolo in moderno vzgojo. Ki so je bili deležni tudi tisti iz megle.

Skratka

Proticepilci so svobodo pomešali z anarhijo, antifašisti pa red z diktaturo. Nositi maske, spoštovati PCR in druge ukrepe je odgovorno do drugih. Odgovornost pa je temelj svobode. Odsotnost omejitev ni svoboda, ampak anarhija.

Jasno, naravno stanje človeka je, da se upira redu, ki od njega terja, da je več kot sledilec svojih nagonov. Da smo iz jam prilezli v nebotičnike, je rezultat odgovornosti neštetih generacij. Večinoma ti naši predniki niso racionalno domislili, da je razumno spoštovati to ali ono uzanco civilizacije, ampak so se jih preprosto držali. Tudi zato, ker so verjeli, da se pravil ni spomnil neki Josip ali Edvard iz sosednje vasi ali pa celo večina ne posebej spoštovanih ljudi iz parlamenta, ampak ker so pravila dana od Boga.

Te varovalke ni več. Pošasti iz megle nimajo več nobenih omejitev od zgoraj. Samo še od volilnih skrinjic je odvisno, ali ne bodo dobile večinske podpore. Življenje ni film in happy end ni zagotovljen.

Siol, 7.1.2022.