Vročina prihaja

Janša se vrnil na Gregorčičevo. Jaz se vračam na Siol. Ni nepovezano. Takšno je stanje na področju medijskega pluralizma. Vročina šele prihaja.

Nisem obseden s tem, koliko se me bere, koliko ogledov ima kakšna objava na Iksu, kako na katerem od podcastov povedati kaj takega, da bo “viralno”. Povsem zadovoljen sem z nekaj tisoč naročniki na Substacku in nekaj desettisoč sledilci na Iksu. Sem pa vedno rad pisal za Siol, ker sem tukaj prišel do bralcev, ki me sicer ne bi brali. Ker sem tukaj prediral mehur levičarskega medijskega monopola, ki ustvarja vtis, da je mnenje enega avtobusa zaposlenih v redakcijah zastarelih medijev mnenje slovenske javnosti.

Nekoč sem se bil zato trudil kaj objaviti v Sobotni prilogi ali sprejel kakšno vabilo na RTV ali POP. Na Delu sem prepovedan s tako visokega mesta, da mi niti ne odgovorijo, da mi kratkega pisma bralca ne bodo objavili. Prepoved je govorica, ignoranca pa dejstvo. Da bi na depolitizirane televizije hodil zato, da bi se oni lahko pretvarjali, da so pluralni, se mi pa tudi upira.

Na nek način se mi tudi upira tudi tale povratek na Siol oz. to, da za Siol en čas pišem, potem se menja vlada in uredniki v najboljšem primeru ne vedo kaj bi, v najslabšem me odslovijo; potem se spet menja vlada in urednik, in me vzamejo nazaj. Upira se mi tak sistem. V medije, ki jih kontrolira leva politika imajo dostop levi, v medije, ki jih kontrolira desna politika pa desni. Saj vem, da bi zmerni bralec tule rad prebral, da je treba s tem nehati in da mora Siol poskrbeti za pluralnost. Vsi bi me trepljali, če bi se zavzel za to, da bi urednik med kolumnisti ohranil Niko Kovač, s katero me je njegov pred-predhodnik nadomestil.

Razočaral vas bom. V teh letih sem se naučil, da nima več nobenega smisla, da bi desnica vodila z zgledom, da bi nastavljala drugo lice, da bi nas vsi (beri tovariši in tovarišice učiteljice javnega mnenja) trepljali po ramenih. Druga stran razume samo silo in vračati je treba, kot piše nekje v Svetem pismu, zvrhano in potlačeno.

Velja tudi in predvsem za politiko. Nobene potrebe ni, vsaj na začetku mandata, da bi se vlada trudila ugajati. Tudi ni nobene potrebe, da se kaj dosti oglaša v javnosti. Pišejo naj v Uradni list, ne na družbena omrežja. Brez popuščanja, je rekel Janša.

Nadaljevanje vročega poletja

Kolumna, ki je na Siolu leta 2023 sodu izbila dno, ni bila povezana z obsodbo islamskega terorizma, opozarjanjem na pogubnost migracij, kritiko multikulturalizma, opozarjanjem na različnost žensk in moških, upravičenostjo samoobrambe Slovencev pred komunističnim nasiljem, kritiko lenobe, zavisti in prevzetnosti kot temeljev levičarstva, zagovarjanjem patriotizma, kapitalizma ali Izraela, opozarjanjem na zgrešenost ideje o nepopisanem listu, dobrih divjakih in slabi civilizaciji … in kar je še tem, s katerimi sem na teh straneh pridil “za ovce rojene, za ovce vzgojene” žrtve slovenskega šolstva in medijev.

Leta 2023 so bile poplave in kot vsak z vremenom povezan dogodek je tudi tega izkoristila zelena sekta, da bi opozorila, kako je za vse skupaj kriv človek, ki povzroča podnebne spremembe in kako se morda ta človek odpovedati udobnemu civiliziranemu življenju in se, karikiram, vrniti v votline. Kolumna, zaradi katere sem dobil odpoved, se je končala takole:

Lahko izbirate politike, ki bodo počeli razmeroma poceni stvari, ki imajo velik učinek na obvladovanje vremenskih neprilik jutri, in ne tistih, ki bi ukazovale pregrešno drage omejitve, ki bodo morebiti nekaj malega ohladile planet čez 50 ali 100 let.

Naloga vsake generacije je, da poskrbi, da svet, ki ga je podedovala od prednikov, še boljšega zapusti svojim potomcem. Da bodo imeli boljšo hrano, boljšo pijačo, boljše zdravstvo, boljše šole, boljša domovanja, boljše ceste, boljše delo. In seveda tudi boljše in varnejše okolje za življenje.

Ja, mogoče smo ljudje krivi, da imamo malo toplejše jeseni, zime, pomladi in poletja. Zunaj je stopinjo, morda celo dve, topleje. Ampak v stanovanjih smo zdaj pozimi v kratkih rokavih, poleti pa nekateri potrebujejo jopico. Na morje hodimo ob treh zjutraj, ne, ker bi bilo takrat hladno, ampak ker ni ribičije (beri zastojev) na avtocestah.

Bilanca je prepričljivo pozitivna

V primerjavi s tako imenovanim predindustrijskim obdobjem (1850–1900), ki ga kot izhodišče uporablja “podnebna stroka”, se je pričakovana življenjska doba v zahodnih državah povečala za 30–35 let. Svetovno prebivalstvo je naraslo z okoli 1,3 na več kot 8 milijard, prebivalstvo Evrope pa za nekaj manj kot trikrat. Povprečni svetovni dohodek na prebivalca se je realno povečal za približno desetkrat, delež ljudi, ki živijo v skrajni revščini, pa se je z več kot 80 % svetovnega prebivalstva zmanjšal na manj kot 10 %.

Na eni strani tehtnice je daljše, boljše, bolj zdravo življenje mnogo večjega števila ljudi, na drugi pa stopinjo ali dve toplejše podnebje. Po mojem je bilanca industrializacije in vseh tehnologij, ki naj bi povzročile segrevanje, prepričljivo pozitivna.

Ne, ni naloga vsake generacije, da naslednji zapusti enako hladen svet. Življenje z vremenom, kakršno je bilo leta 1965 ni človekova pravica. Da ljudje umirajo zaradi vročine, niso krive podnebne spremembe, ampak je kriva slaba gradnja, odsotnost klimatskih naprav in podobno.

Do konca lahko preberete na Siolu.