Za Domovino z razumom naprej
Z Vido Petrovčič sva se pogovarjala o tekočih zadevah.
V najnovejši oddaji »Odmev tedna« na portalu Domovina.je je dr. Žiga Turk podal pronicljivo diagnozo stanja slovenske demokracije, ki bi jo moral slišati vsak volivec pred prihajajočimi preizkušnjami. Turk v analitičnem slogu, značilnem za intelektualca njegovega kova, razgalja mehanizme, ki Slovenijo ohranjajo v stanju t. i. avtoritarnega legalizma, kjer se pravo uporablja kot ščit za ohranjanje privilegiranih struktur. Pogovor, ki ga je vodila Vida Petrovčič se je začel z najavo izida Turkove knjige Krivomisleki in pogovorom o smrti medijev, ki je bila na tem mestu že obdelana.
Institucionalna kriza: Je ustavno sodišče postalo »tretji dom parlamenta«?
Ena najbolj udarnih točk pogovora je Turkova kritika ustavnega sodišča v povezavi z zakonom o RTV Slovenija. Avtor opozarja na nevarno prakso, ko sodišče dopusti izvajanje potencialno neustavnega zakona, končno vsebinsko presojo pa zadržuje v predalu. Po Turkovih besedah gre za sistemsko anomalijo, kjer institucija, ki bi morala varovati ustavni red, dejansko omogoča izvajanje politično motiviranih čistk. Njegova teza, da »riba smrdi pri glavi«, odpira ključna vprašanja o pravni varnosti, brez katere zrela demokracija ne more preživeti.
Predvolilna metamorfoza Roberta Goloba
Turk v pogovoru mojstrsko dešifrira zadnje poteze predsednika vlade. Golobov nenadni zasuk k podjetniškim temam in zaostrovanje retorike glede migracij Turk interpretira kot čisti predvolilni pragmatizem. Opozarja, da gre za poskus odvzema tem opoziciji, pri čemer se postavlja vprašanje verodostojnosti: ali lahko politik, ki je štiri leta vodil povsem drugačno politiko, v dveh mesecih dejansko spremeni svojo smer, ali pa gre zgolj za začasno vožnjo po »desnem pasu« do zaprtja volišč?
Logarjevi »Demokrati« in nova politična kultura
Posebno pozornost Turk namenja nastopu Anžeta Logarja. Njegovo mirno in stoično poslušanje monologa Nike Kovač na televizijskem soočenju Turk izpostavi kot primer drugačne, manj konfliktne politične kulture. Analizira Logarjev poskus izgradnje neideološke »tretje poti«, ki se osredotoča na davke in finance, medtem ko se spretno izogiba tradicionalnim ideološkim pastem. Turk razmišlja, ali je slovenski prostor zrel za takšen odmik od bipolarne razdrobljenosti.
Lokalni fevdalizem in asimetrija pravic
Skozi primere, kot so ljubljanski kanal C0, šikaniranje stanovalcev v Štepanskem naselju in vprašljive lastniške strukture vplivnih odvetniških pisarn, Turk razkriva globoko ukoreninjeno asimetrijo. V Sloveniji se zdi, da za določeno elito, ki vzdržuje »revolucionarni značaj« prestolnice, veljajo drugačna pravila kot za navadne državljane. Ta del pogovora je še posebej dragocen za razumevanje, zakaj se zdi pravna država včasih selektivna.
Prihodnost javnega servisa: Konec mastodontov?
Kot nekdanji minister za kulturo Turk ponuja radikalen, a vsebinski premislek o prihodnosti RTV Slovenija. Meni, da nacionalni medij v sedanji obliki, ki ga vsi prisilno plačujemo, nima več tehnološke ali vsebinske utemeljitve. Namesto tega predlaga razpisni model, kjer bi država financirala kakovostno produkcijo (otroški, dokumentarni program), informativni del pa bi se moral podrediti pluralni konkurenci in objektivnim merilom.
Zakaj si ogledati ta video?
Dr. Žiga Turk v pogovoru ne ponuja zgolj kritike, temveč analitičen okvir za razumevanje, zakaj Slovenija kljub formalni demokraciji pogosto deluje po starih, neformalnih vzorcih moči. Njegov poziv k vrnitvi k srednjeevropski normalnosti, kjer sta nagrajena trud in podjetnost, je nujen opomnik v času, ko se politične karte ponovno mešajo.
- pripravil Gemni.