Za enotnost Zahoda in strpnost doma

Najprej objavljeno siol.net.

Teče peti mesec vojne v Ukrajini. Včeraj je tudi slovenski parlament nagovoril predsednik Zelenski. Poslušali so ga, potem so stoje ploskali, potem je predsednica parlamenta Ukrajincem zaželela, da bi "ukrajinski narod čim prej zaživel v miru". Ne, da bi se čim prej osvobodili, ampak lahko bi bilo slabše. Spomenka Hribar vladi svetuje, da sproži idejo projekta "Evrazije kot subjekta mednarodne politike". Evrazijsko gibanje je leta 2001 ustanovil Putinov Rasputin, ruski imperialist Aleksandr Dugin. Organizacija nasprotuje "ameriškim" vrednotam, kot so liberalizem, kapitalizem in modernizem. To ji prinaša simpatije tudi pri nas. Tule bom razložil, kam pes taco moli.

Singularnost (zunanje) politike

Janez Janša je bil eden od prvih svetovnih voditeljev, ki so obiskali napadeni Kijev. Obisk ni samo dajal poguma Ukrajincem, ampak je Zahod silil v smer trdne obrambe svoje vzhodne meje. Voditelji so bili tisti, ki so se iz prve roke zavedali ruske nevarnosti. Poljaki in Čehi so bili še pred tridesetimi leti pod rusko okupacijo, Slovenijo pa so okupirali tisti, ki so se v sovjetski Rusiji izšolali in imajo še danes tukaj preveč besede.

Z novo vlado je Slovenija dosegla točko singularnosti. Beseda žal v Sloveniji ni postala popularna zaradi tehno-optimističnih napovedi Raya Kurzweila. Pomeni pa, med drugim, da nič, kar je veljalo prej, ne more napovedati tega, kar se bo zgodilo v prihodnosti. Vse, kar je bilo, ne velja nič. Poslovniki državnega zbora so mrtva črka na papirju. Vse pleše. Vsak je lahko vse. Ali pa postane nič. Vse je postalo nepredvidljivo. Naključno. Tudi zunanja politika.

Priložnost, ki jo pričujoča singularnost odpira za drugačno smer Slovenije, so najprej izkoristili Aurelio Juri in obiskovalci Ruske kapelice. Sam sem se pridružil pobudi, ki sta jo oblikovala Aleš Maver in Luka Lisjak. Podpisali so jo tako tisti, ki menijo, da se v Ukrajini branijo liberalna demokracija, vedno tesnejša Evropska unija in pravica do prirejanja parad ponosa; ter tisti, ki smo razumeli, da se v Ukrajini branita zahodna civilizacija, koncept suverenih nacionalnih držav in se postavljajo geostrateške meje ruskemu imperializmu.

Imperiji proti nacionalnim državam

Problem idej Spomenke Hribar je v tem, da hote ali nehote rešitev išče v geostrateškem okviru, kot so ga postavili ruski imperialisti. Ne, narobe bi bilo reči, da so bili to ruski nacionalisti. Nacionalizem zagovarja suverenost enega naroda na svojem ozemlju. Rusija poskuša ponovno vzpostaviti večnacionalni kolonialni imperij pod oblastjo Moskve.

Kot Dugin razume zadeve, Zahod ni dosti boljši. Projekt vedno tesnejše Unije, da ni nič drugega kot graditev večnacionalnega imperija pod oblastjo Bruslja. Težnja ZDA, da v cel svet razširijo liberalno demokracijo in "na pravilih zasnovan red" (rule based order), da je poskus ustvarjanja globalnega imperija v unipolarnem svetu.

Proti enemu in drugemu bi tudi konservativni demokrati imeli kaj pripomniti. Nacionalne suverenosti si na račun Bruslja (ali pa Novega svetovnega reda iz Davosa) nekatere države ne bodo pustile kar tako odvzeti. Nočemo, da se Moskva vtika v ukrajinske zgodovinske učbenike, niti da se Bruselj v madžarske učbenike spolne vzgoje. Da ne bo nesporazuma: seveda je velikanska razlika, ali nove učbenike pripelješ s tanki ali pa izmenjuješ depeše. Moskva podpira suvereniste po celi Evropi in jih "šunta" proti Bruslju. Žal se mnogi med njimi ne zavedajo, da ne zato, da bi bile te države bolj suverene, ampak da bi namesto Bruslja komandirala Moskva. Ali Berlin. Berite dalje.

Evrazija

Dugin svet vidi razdeljen na celinske in pomorske sile, telurokracije in talasokracije (vir). Za vsako je značilen določen slog organizacije oblasti, nagnjenost k določenim gospodarskim oblikam in podobno. Antični Grčija in Kartagina, npr., da sta bili dinamični, pomorski, trgovski talasokraciji, Rim in Bizanc pa kopenski, statični, konservativni telurokraciji. Glavna celinska sila danes, da je Rusija. Glavna pomorska sila, da so ZDA. Tako je tukaj in zdaj postavljen konflikt Zgodovine.

Vmes so pač tisti vmes – kjer se ogromno azijsko kopno stika z morjem – Evropa. Ki da je žrtev "imperialistične politike ZDA" in je skupaj z Natom "služabnica ameriških interesov" (vir). Dugin Evropo razdeli na tri območja, talasokratske atlantske države (Velika Britanija, Francija, Portugalska), Centralno Evropo in Rusijo. Talasokratskim državam bi se Rusija lahko celo odpovedala. Evraziji kot "subjektu mednarodne politike" bi gospodovala Rusija, na obrobju je nekaj oblasti delegirano Nemčiji, vpliv ZDA seže v najslabšem primeru do Rena, v najboljšem se konča na Rokavskem prelivu.

Ruski napori za brexit so povsem skladni s to strategijo. Tudi odvisnost Nemčije od ruskega plina, aktivno podkupovanje nemških, pa še kakšnih drugih politikov ter podpora antiamerikanizmu intelektualcev v Evropi so povsem skladni s tem načrtom. Dugin naravnost pravi (ibid) "zveza Vzhodne in Centrale Evrope proti Zahodu je bila vedno koristna za obe strani". Morda misli na pakt Hitler-Stalin, ki je do leta 1941 in Rusiji in Nemčiji lepo služil.

Slovenija v Evraziji

In kje je Slovenija v teh načrtih? Dugin: "Srednja Evropa mora biti pod patronatom samo dveh strani (Rusije in Nemčije), s popolno izključitvijo Zahoda." "Moskva naj zagotavlja celotnemu katoliškemu slovanskemu prostoru možnost integracije v srednjo Evropo pod vodstvom Berlina." Bere se že skoraj kot citat iz tistega nesrečnega govora generala Rupnika iz leta 1944.

Sicer pa Dugin zelo dobro pojasni, zakaj "pomladna" stran v Sloveniji vidi vzporednice z Ukrajino. On jih je že leta 1997 (ibid): "Pomen jugoslovanskega dogajanja je tudi v tem, da se na primeru majhne balkanske države kaže scenarij velikanske kontinentalne vojne, ki bi lahko izbruhnila v Rusiji. Vse geopolitične sile, ki sodelujejo v balkanskem konfliktu, imajo svoje analogne tudi v Rusiji, le da v neprimerljivo večjem prostorskem obsegu. Hrvati in Slovenci, ki si želijo vstopa v Srednjo Evropo, imajo svoje geopolitične sinonime v Ukrajincih."

In še: "Da bi v Rusiji preprečili gromozansko Jugoslavijo, pošastno po obsegu in posledicah krvavega pokola, je treba vnaprej odgovoriti na temeljna geopolitična vprašanja, določiti rusko celinsko strategijo, ki naj se opira na znanje ruske politične tradicije in razumevanje glavnih geopolitičnih nalog Rusije-Evrazije." Ko Dugin pravi "v Rusiji", seveda misli tudi in predvsem na Ukrajino.

Geopolitični eksorcizem v Ukrajini

Na Ukrajini stoji in pade ideja o ruskem evrazijskem imperiju. Dugin (še kar 1997): "Ukrajina kot neodvisna država z nekaterimi ozemeljskimi ambicijami predstavlja veliko nevarnost za celotno Evrazijo in brez rešitve ukrajinskega problema nima smisla govoriti o celinski geopolitiki." "Ukrajinski problem je glavni in najresnejši problem, s katerim se sooča Moskva." "Obstoj 'suverene Ukrajine' je na geopolitični ravni napoved geopolitične vojne Rusiji." "Nadaljnji obstoj enotne Ukrajine je nesprejemljiv. To ozemlje je treba razdeliti na več območij, ki ustrezajo paleti geopolitičnih in etnokulturnih realnosti." "Ukrajina kot država nima geopolitičnega pomena. Nima posebnega kulturnega sporočila univerzalnega pomena ne geografske edinstvenosti ne etnične ekskluzivnosti." "Rusija ni v vojni z Ukrajino, ampak izganja hudiča iz Ukrajine. To je geopolitični eksorcizem."

Je zdaj jasno, od kod je Putin črpal ideje za svoj govor nekaj dni pred napadom na Ukrajino? Hitler si je Mein Kampf napisal sam, Milošević je imel akademike, Putin ima pa Dugina.

Je pa ena svetla točka. Ko je Rusija v prvih dneh vojne zasedla Kačji otok, je Dugin napisal: "Kačji otok ima ključno vlogo v sveti geografiji. Kdor nadzoruje Kačji otok, nadzoruje tok svetovne zgodovine."

Prejšnji četrtek se je Rusija s Kačjega otoka umaknila, menda kot znak dobre volje.

Skratka

Ne, svet ni razdeljen na kopenske in morske civilizacije. Evropa, ZDA, Kanada, Avstralija ipd. so države zahodne civilizacije, ki je črpala iz Aten, Jeruzalema in Rima. Tiste civilizacije, ki imajo v temelju deset božjih zapovedi, svobodo posameznika, suverenost nacionalnih držav, in kjer so nastali znanost, demokracija, pravna država in moderni svet. Slovenija, Poljska in Češka imajo bistveno več skupnega z Novo Zelandijo kot z Rusijo.

Ideja Evrazije je poskus uokviriti razmišljanje o geopolitiki tako, da se ruski namišljen sovražnik Zahod razcepi na dvoje. Brez ZDA je Evropa prepuščena Rusiji kot največji vojaški sili na kontinentu.

O trajnem miru se bo mogoče pogovarjati, ko bo Rusija običajna nacionalna država brez ambicij, da ima kolonije v Ukrajini, Belorusiji, Kazahstanu, morda celo v Estoniji ali na Češkem. In to na način, kot je bil razrešen konflikt med Nemčijo in Francijo. Ko bo Rusija normalna nacionalna država, ne vidim nobene težave, da se prostor štirih svoboščin EU razširi tudi na Rusijo. Ne bomo pa iz Bruslja komandirali Rusov o tem, kaj naj imajo v učbenikih.

Kako velesili dopovedati, da je bivša velesila, da so skozi ta proces že šle Španija, Francija, Velika Britanija in Nemčija, in da ni nič hudega biti bivši, to je pa skupna naloga vojske in diplomacije. Kar pač bolje slišijo.

Žal Rusi ničesar ne slišijo dobro. Prihodnost je prekleto negotova. Tisti v Sloveniji, ki so pijani od zmage in plešejo po vseh vejah oblasti, bi naredili pametno, če ne bi gonili tako brutalnega revanšizma. Poraženci bi lahko poraz prenašali bolj gosposko. V čase, ki prihajajo, ne moremo iti patološko skregani.

Siol, 8.7.2022.