Malo sem sit pisanja o "novem koronavirusu". Ni več nov. Vse o njem smo že povedali. Vse smo dali skoz. Že tri valove. Zdaj smo menda v četrtem. Številke so rekordne. Spet ob večerih poslušamo zavijanje rešilcev, ki hitijo, da se pacient ne zaduši. Celo "javna" RTV je začela predvajati izseke iz tistega Okornovega dokumentarca in ustvarja ozračje, da je pa morda kakšna reč bolj pomembna kot padec vlade. Ja, tako slabo je.
Vlada ne daje več potuhe. Ničesar pametnega niso zaprli, da bi potem eni zavijali z očmi, drugi glasno jamrali, tretji razlagali, da je protiustavno, četrti bi hoteli navodila, peti bi pa demonstrativno kršili. Vsak pa bi dobil svojih pet minut v prime timu, potem pa bi Ustavno sodišče reklo, da je protiustavno.
Tudi ne vem, ali vladno ukrepanje še potrebujemo. Po treh valovih menda že vemo, kaj pomaga in kaj ne. Vse ste že slišali, lahko se držite, lahko pa ne. Lahko ste se cepili, lahko pa jemljete veterinarske tablete proti glistam. Lahko nosite masko, lahko pa plenico za brado. Lahko greste martinovat v zatohlo oštarijo, lahko na izlet v prevetreno naravo. Lahko se greste koronat v samopostrežno, lahko pa si naročite pick-up v Sparu. Lahko greste na delo z avtom ali kolesom, lahko pa ga koronate po ljubljanskem potniškem prometu. Lahko se dobite na Zoomu, lahko pa ga koronate po sestankih. Ne enkrat, ne dvakrat, trikrat ste že šli skozi ta dril.
Zakaj
Zakaj je tako slabo, se sprašuje marsikdo. Levi pravijo, da zato, ker vlada slabo komunicira in ker vlada nima zaupanja. Desni odgovarjajo, da vlado komunicirajo sovražni mediji, ki zaupanje vanjo složno rušijo s pomočjo opozicije, ki se drži taktike, da je sovražnik (virus) mojega sovražnika (vlada) moj prijatelj. In potem vlada menda ni dober zgled, ker so tega in tega takrat in takrat zalotili brez maske. Opozicija pa tudi ne, ker je ta in ta takrat in takrat pozival na koronanje po ulicah, oni drugi pa navijal proti maskam.
Kar se morda lahko strinjamo, je, da nesložnost politike, ko gre za ukrepanje ob epidemiji, ne pomaga.
Seveda se je najlažje izgovoriti na politiko. Alojz Ihan in Miha Mazzini sta vsak na svoj način poskušala zadevi priti bolj do dna. Dr. Ihan pravilno opozori, da ga je pokoronal celoten vzhod Evrope. Brezbrižen do smrti in vdan v usodo da je morda zaradi komunistične preteklosti, morda pa zaradi geopolitične podrejenosti okoliškim velikim silam (vir).
Mihi Mazziniju so ljudje množično prikimavali, ko jim je spet povedal, da so zarukani (vir). Se mi zdi, da ničemur Slovenec ne pritrjuje tako rad, kot če mu nekdo napiše, da je bedak (seveda prebere, da ne on, pač pa njegov sosed). In če zraven primeša še nekaj socialno čutečih antiimperialističnih parol, je prikimavanje še večje.
Mora pa taka kolosalna pomoč virusu imeti še več vzrokov, zato zgornjim trem (politika, geopolitika, vseznalstvo) dodajam še dva.
Najbolj čudni ljudje na svetu
Ker občudujem, ko kdo ruši korektne resnice, mi je bila všeč knjiga Josepha Heinricha The WEIRDest People in the World: How the West Became Psychologically Peculiar and Particularly Prosperous (Najbolj čudni ljudje na svetu, kako je zahod postal psihološko poseben in posebno bogat – vir). Avtor napade zablodo, da smo vsi enaki, da ima ves svet neko univerzalno etiko. Zahodni (Western), izobraženi (Educated), industrializirani, bogati (Rich), demokratični – torej WEIRD – ljudje smo drugačni. Ne ukvarja se s tem, ali smo zato boljši ali slabši, to bi bilo rasistično, navaja pa primere, da imamo drugačne vrednote in moralne intuicije.
Med populacijami WEIRD je manj poročanja znotraj sorodstva, med bratranci in sestričnami. Za razliko od preostanka sveta razmišlja bolj analitično, bolj je potrpežljiva, manj tvega, več poudarka daje krivdi kot sramu, naklepni greh je mnogo hujši od nenaklepnega. Populacija WEIRD je tudi bistveno bolj individualistična.
Schulz in soavtorji (vir) to pripisujejo "družinskemu programu srednjeveške cerkve", ki se je stoletja trudila, da bi razgradila plemenske in rodovne skupnosti barbarskih plemen in namesto njih kot osnovno in edino celico oblikovala nuklearno družino. To je odprlo pot osebnemu individualizmu, večji osebni svobodi ter političnim in vrednotnim ureditvam, ki so temeljile na svobodnem in dostojanstvenem posamezniku.
Ampak ne Slovenci
Avtorji dokazujejo, da so te psihološke lastnosti neposredno odvisne od tega, kako dolgo je bila neka regija pod vplivom zahodne cerkve. Kar je za našo debato posebej zanimivo, je, da so evropske pokrajine, kjer prevladujejo vrednote WEIRD, tudi tiste, kjer je večji delež precepljenosti. Izjeme so Španija, Portugalska in do neke mere Slovenija. Prvi dve sta bili dolgo pod mavrskem vplivom, sta pa to morda nadomestili z gorečim katolištvom v stoletjih po osvoboditvi. Slovenija pa ima za seboj 70 let zlivanja s kulturami, ki niso šle skozi katoliški družinski program.
V azijski kolektivistični kulturi se človek cepi, ker mu tako ukažejo in uboga. V individualistični WEIRD, lahko rečete tudi sebični kulturi, se človek ne pusti komandirati, se bo pa sebično cepil, ker ga to varuje. Njega osebno. V kulturi, ki je ostala deloma ujeta v plemenske in rodbinske vzorce, ne gre za preživetje posameznika, ampak za preživetje plemena oz. rodu. Posameznik niti ni pomemben. Vsi bodo zboleli, kdo bo tudi umrl, ampak sicer bodo nemoteno živeli in delali. Pri manj kot enem odstotku smrtnosti bodo tudi manjše rodbine prav lepo preživele.
In zato morda nekaj več tveganja in bolj brezbrižen odnos do virusa; nekako v smislu "lahko ćemo", "jači od sudbine", "kaj nam pa morejo" ipd. Ne gre za to, da bi ti premislili, češ, saj "morda bom jaz umrl, ampak žlahta bo pa preživela". Ampak tisto nezavedno, ki je v človeku, je tam programirano na preživetje skupine in ne na preživetje posameznika.
Še posebej ne
Eno je torej odnos do sebe in do svojega življenja. Drugo je odnos do smrti. In glede tega se je v teh dneh zgodilo nekaj nezaslišanega. Ne samo da Mestna občina Ljubljana ne dovoli, da bi se v kapeli na Ljubljanskem gradu darovala maša za padle domobrance. Te dni smo izvedeli, da na Orlovem vrhu, kjer so še vedno grobovi teh ljudi, ne dovoli, da bi bil postavljen križ in da bi bili grobovi označeni!
Sicer je povsem mogoče, da je neka mestna oblast tako barbarsko necivilizirana, komaj pa je verjetno, da glede tega v družbi ni nastal velikanski škandal. Človek pokopava mrtve in obeležuje grobove, odkar je postal homo sapiens, morda pa še od prej. Ampak slovenski odnos do smrti je politično komunalen. Če nisi politično na kao (sic!) pravi strani zgodovine, nimaš pravice do groba in zate ni prostora na Žalah, ampak kvečjemu na komunalni deponiji.
V narodu, kjer manjka ta osnovni rešpekt pred smrtjo, umanjka tudi odnos do svetosti življenja. In če življenje ni sveto, kaj bi se mučili z maskami, razdaljo, izolacijo, PCT, cepljenjem ipd., ko pa je na približno isti ravni svetosti (po mnenju Ustavnega sodišče) tudi koronanje po ulicah in trgih. In, po mnenju Mestne občine, pravica, da kužki opravljajo potrebo po grobovih na Orlovem vrhu.
Skratka
Da je toliko okuženih, tako malo cepljenih in tako veliko tistih, ki se na ukrepe požvižgajo, nima samo enega vzroka. Treba je pogledati tudi globlje v patologije neke skupnosti in na splošno ozračje v njej. To dvoje vpliva na to, kako se ljudje intuitivno odločajo. Razum je, žal, pogosto samo naš predstavnik za odnose z javnostjo, ki išče razumna pojasnila za odločitve, ki nimajo razumne osnove. Če življenje ni sveto, ni sveto ne ko gre za alkoholizem, ne ko gre za samomorilnost, ne ko je treba zakuriti revolucijo, ne ko gre za epidemijo, ne ko gre za cepljenje, PCT in maske.
Siol, 12.11.2021.