Deset lekcij družbeno odgovornega bilijonarja

Premoženje Elona Muska je konec tedna preseglo bilijon dolarjev. Nekatere grize zavist, drugi mu čestitamo. Tudi zato, ker s premoženjem deluje družbeno odgovorno.

Elon Musk po tem, ko je rekel, “moje srce za vas” in z roko od srca zamahnil proti množici. Njegovi sovražniki so ugotovili, da bi se sliko dalo uporabiti za zgražanje, češ, pozdravil je “Sieg-Heil”.

Investitorji so se stepli za delnice podjetja SpaceX in Elon Musk postal prvi človek, katerega premoženje je preseglo bilijon (tisoč milijard) dolarjev. Nekateri so dogodek slavimo kot dokaz, kaj lahko dosežejo podjetnost, inovativnost, vztrajnost in pogum. Druge grize zavist in tipkajo v kalkulatorje, kaj bi lahko z Elonovim denarjem kupili ljudem. Idej, kaj bi počeli s tujim denarjem, nekaterim nikoli ne zmanjka. Tistim, ki se kar naprej pritožujejo čez one, ki delajo s svojim denarjem.

Elon Musk

Kot otroka so Elona sošolci toliko maltretirali, da je pristal v bolnici. Zatekel se je med knjige in bral po osem ur na dan. Sam se je naučil programiranja in pri dvanajstih letih prodal prvo videoigro. Emigriral je iz Južne Afrike, opravljal priložnostna dela in prišel v Ameriko. Tam je ustanovil startup Zip2. Kot direktorja so ga nagnali, ampak Compaq je podjetje kupil za $300.000.000. Ustanovil je X.com iz katerega je nastal PayPal. Kupi ga eBay za $1.500.000.000M. Musk je dobil 180 milijonov.

Lahko bi se upokojil. Ampak se ni. Skoraj ves svoj denar je vložil v tri nemogoče ideje: električne avtomobile, sončno energijo in rakete. Prva, druga in tretja raketa so odpovedale. Ločil se je od žene. Od bankrota ga je ločila le še ena izstrelitev. Četrta raketa je dosegla orbito in NASA je podpisala pogodbo. Preživel je. Tudi Tesla je bila parkrat pred propadom. Norčevali so se iz ideje o raketah za večkratno uporabo, a je znanstveno fantastiko spremenil v inženirstvo. Zasmehovali so ga, ker je stavil na električne avtomobile, ampak jih je spremenil v statusni simbol. Celotno avtomobilsko industrijo je prisilil, da mu sledi. Tesla je postala trendseter in najvrednejše avtomobilsko podjetje v zgodovini.

Izstrelil je astronavte v orbito, roadster Tesla proti Marsu in postavil globalno satelitsko internetno omrežje. Kupil je Twitter, ga preimenoval v X, rešil svobodo govora, s tem morda tudi Zahod. Na strani Donalda Trumpa je stopil v politiko. Tesla je zato postala samo električni avto in ne več pripomoček za signaliziranje zelenega naprednjaštva. Oglaševalci so začeli zapuščati X, ker da ni politično korekten. Musk jim je rekel, naj gredo nekam. Zelo specifično kam.

Polarizira. Danes ga ne napadajo iz Volkswagna, Toyote, Boeinga ali Arianne, napadajo ga novinarji, politiki, tekmeci in aktivisti.

12. junija 2026 je vsem navkljub postal bilijonar.

Deset lekcij

Za nekatere je Elon Musk simbol vsega, kar je na svetu narobe. Pa je simbol vsega, kar svet žene naprej.

1. Za velike stvari so potrebne velike ambicije. Musk ni obljubljal malo boljšega avtomobila ali nekoliko cenejšega izstreljevanja satelitov. Česar se loti, spremeni radikalno. Gre za elektrifikacijo prometa, komercializacijo vesolja in ambicijo razširiti življenje na druge planete. Teče na dolge proge. SpaceX je bil ustanovljen leta 2002. Delal in uspel je v državi, ki ambicijo nagrajuje. Družbe, ki kaznujejo ambicijo, same sebi zapirajo prihodnost.

2. Kapitalizem ustvarja bogastvo, ker imajo ljudje izbiro. Nihče ni bil prisiljen kupiti Tesle. Nihče ni bil prisiljen kupiti delnic SpaceX. Nihče ni prisiljen uporabljati Starlinka. Muskovo bogastvo je rezultat milijonov prostovoljnih odločitev drugih ljudi. Kapitalizem ni sistem prerazdeljevanja obstoječega bogastva, ampak sistem ustvarjanja novega. Več ko podjetnik ustvari vrednosti za druge, večja je njegova nagrada; večja, kot je nagrada, več lahko investira v naslednje projekte. Da je Musk tako bogat, ni napaka, ampak odlika kapitalističnega sistema. Ko je nekoč kovač naredil nekaj vrednega za vas, je postal za vaške razmere bogat. Elon Musk in podobni ne delajo nekaj koristnega za 500 ljudi ampak za 8 milijard. Zato so tudi njihove nagrade večje. Nekoč je sposoben človek pomagal 500 sovaščanom. Po zaslugi globalizacije lahko danes naredi nekaj dobrega za osmem milijard ljudi!

3. Zavist je greh, ker je razvojno pogubna. To je cerkev vedela že 1000 let nazaj. Prvi odziv levičarjev na novico o bilijonarju je bil, da mu je treba premoženje, vse, ali pa vsaj nekaj, vzeti in razdeliti med reveže. Zavist človeka ne spodbuja k posnemanju, ampak k uničevanju uspešnih. Politika, ki se naslanja na zamere do uspešnejših, proizvaja vedno več zamer in vedno manj rezultatov. Družbe napredujejo, ko občudujejo graditelje.

4. Bogastvo na končnem planetu ni končno. Ker je Elon Musk bogatejši, ni nihče postal revnejši, je pa mnogo ljudi tudi postalo bogatejših. SpaceX, Tesla, Neurolink, X in druga podjetja niso prerazporedila obstoječega bogastva. Ustvarila so nova podjetja, nova delovna mesta, nove tehnologije, nove izdelke in nove trge. Tisoči zaposlenih so zaradi delniških opcij postali milijonarji. Milijoni ljudi uporabljajo izdelke in storitve, ki jih prej ni bilo. Ideja, da so ljudje bogati, ker so že kje komu kaj ukradli, je ekonomsko napačna in razvojno škodljiva. A trdoživo vztraja še posebej v krajih, kot so naši, kjer so med leti 1945-90 pa tudi kasneje v tranziciji nekateri bogateli, ker so si prisvojili premoženje, ki je že bilo. Očetje leta 1945, sinovi in vnuki po letu 1990. Malo je takih, kot so Štrancar, Boscarol, Akrapovič, ki so nekaj ustvarili iz nič.

5. Civilizacijo premikajo podjetniki, ki tvegajo s svojim premoženjem. Ponovno uporabne rakete, električni avtomobili, računalniški vmesnik do človekovega živčevja in satelitski internet niso nastali v državnih strateških svetih ali na modrovanjih družbeno odgovornih aktivistov. Nastali so zato, ker je nekdo tvegal lasten kapital, ugled in leta svojega življenja. Prebojne inovacije so videti nore, tvegane. Upravljavci s tujim denarjem nimajo ne poguma in ne mandata svojih lastnikov, da bi jih podprli. Če družba zmanjšuje nagrade za tveganje, bo prej ali slej dobila manj tveganja, manj inovacij in manj napredka. Velikanska razlika je, ali upravljaš s svojim denarjem ali pa delaš s tujim; ali podjetje vodi njegov lastnik, ali pa podjetje upravlja uslužbenec SDHja.

6. Optimizem je produktivnejši od cinizma. Musk se drži preprostega pravila. Problemi so rešljivi. Ne z deklaracijami in besedami, ampak z inženirstvom, eksperimentiranjem in delom. “Edina pravila diktira fizika. Vse drugo so samo priporočila”, pravi. Cinizem se hrani z razlagami, zakaj nekaj ni mogoče. Optimizem išče načine, kako bi bilo mogoče. Zgodovina kaže, katera miselnost je ustvarila sodobni svet. “Nagrada je odvisna od teže problema, ki si ga rešil”.

7. Meritokracija je boljša od sistema zvez in poznanstev. Priseljenec iz Afrike je v Združenih državah ustvaril eno najuspešnejših podjetniških zgodb vseh časov. Ni bil član ogrožene manjšine in bi mu bilo zato kaj odpuščeno. Njegov oče ni bil socialistični direktor, ki bi sinetu segrel stolček. Ni bil član prave stranke. Ni se rodil bogat. Niso ga postavili za direktorja državnega podjetja. Uspel je lahko zato, ker je ameriški sistem vsaj za silo meritokratski - ljudi ocenjuje po njihovih zaslugah (angl. merit). Musk predlaga, da se DEI kriterij (diversity, equity, inclusion) nadomesti s kriterijem MEI (meritocracy, excellence, intelligence). In je zato seveda sovražnik lenih in nesposobnih.

8. Bogastvo ni cilj, ampak sredstvo. Musk nima bilijona v gotovini. Toliko so vredni deleži, ki jih ima v podjetjih. Ti deleži mu dajo pravico, da podjetja vodi. Ker mu drugi vlagatelji zaupajo, ker vlagatelji verjamejo v prihodnjo rast podjetja, je delnica nekaj vredna. Če bi njegova podjetja prevzeli Berni Sanders, Luka Mesec ali Žiga Debeljak, vprašanje, če bi zaupanje vanje ostalo enako. Gre za mehanizem, ki spodbuja tveganje in tako razvoj. Bogastvo na papirju ni cilj, ampak je stranski učinek uspeha in vzvod, ki Musku omogoča vodenje teh podjetij. Ki preprečuje, da bi jih vodili ljudje po izboru npr. kadrovske komisije nekega SDHja.

9. Uspeh naj bo v navdih, ne razlog za jezo in zavist. Najbolj zdrava reakcija na Muskov uspeh ni jeza, ampak vprašanje: kaj lahko ustvarim jaz? Njegova podjetja so ustvarila nove milijonarje, nove tehnologije in nove priložnosti. Družbe, ki ljudi spodbujajo k ustvarjanju, praviloma uspevajo. Družbe, ki učijo predvsem zamer in zahtev po prerazdeljevanju, praviloma zaostajajo.

10. Iskanje resnice je pot do uspeha. Ne samo Muskov prevzem Twitterja in transformacija v X, tudi mnoge druge poteze kažejo na premočrtnost in trmo. Ni bil odvisen od političnih botrov in naklonjenega javnega mnenja. Pove, kar misli, ne da bi ga skrbelo, kaj bodo pa ljudje rekli, kdo bo umaknil oglaševanje, kakšno inšpekcijo mu bodo organizirali, za kaj ne bo dobil dovoljenja, o čem mu bodo naredili Tarčo. Musk je bil pripravljen tvegati milijarde za tisto, v kar je verjel: v električne avtomobile, v rakete za večkratno uporabo, v svobodo govora, v resnico. Uprl se je cenzuri in konformizmu, ker samo odprt diskurz omogoča ambicijo, optimizem in inženirsko načrtovanje iz osnovnih principov, ki so zgradili njegova podjetja. Ne išče sreče, išče resnico.
    
    Načela niso luksuz, ki si ga lahko privoščijo bogati, so varovalke civilizacije. Ni res, da moramo reveži skloniti glavo in paziti, da se ne bomo zamerili oblastnikom. Ni res, da si lahko samo nekdo, ki je bogat in neodvisen, privošči, da pove, kar misli. Ni res, da si Elon Musk lahko privošči premočrtnost, ker je bogat. Bogat je zato, ker je bil premočrten. Resnico je iskal na X-u, resnico išče njegov AI model Grok, resnico iščejo inženirji, da rakete, avtomobili in vmesnik med računalnikom in živčevjem hromega človeka delujejo.

Reakcija Elona Muska na grožnje, da se bodo oglaševalci umaknili iz X-a, če ne bo poskrbel za cenzuro in politično korektnost.

Skratka

Muskov vzpon med bilijonarje ni naključje, ni napaka sistema, ni rezultat izkoriščanja. Je sad ambicij, optimizma, inovacij in iskanja resnice v razmeroma svobodnem in meritokratskem kapitalističnem okolju. Alternativa, ki gradi na lenobi, zavisti, prisili in prerazporejanju vodi v zaostajanje, revščino in intelektualno zimo.

Dati človeštvu električne avtomobile, digitalno prevezavo zlomljene hrbtenjače, rakete za večkratno uporabo, satelitski internet in omrežje svobode govora je neskončno bolj družbeno odgovorno, kot paradiranje po ulicah z raznimi tujimi zastavami ali tipkanje pamfletov v Pages ali Word.

Izbira je enostavna: lahko smo na strani tistih, ki ustvarjajo ali pa na strani tistih, ki se pritožujejo. Graditelji na koncu zmagajo in od njihove zmage imamo korist vsi. Tisti, ki danes najbolj glasno zabavljajo čez sistem, v katerem je Elon Musk obogatel, so včeraj stali v vrsti za Teslo, danes pametujejo po X-u in bodo jutri uporabljali satelitski internet in resnicoljubno umetno inteligenco. Nekateri med njimi bodo med prvimi, ki se bodo postavili v vrsto za karte za na Mars.