4. decembra so ZDA sprejele novo varnostno strategijo. 3. januarja so v Venezueli prešle od besed k dejanjem. Pri nas pa kot da še vedno ne bi razumeli, za kaj gre.
Če zapišem, da je to eden najtehtnejših člankov dr. Žige Turka, to ne pomeni, da vsi prejšnji so bili pomembni, a današnji, ki je tudi daljši od njegovih povprečnih prispevkov, je po mojem mnenju najusodnejši za naš jutri. Avtor je odprl vrsto tém, ki so ključne za prihodnost sveta, njegove ureditve in položaja posameznih civilizacij v njem. Ker za to gre: za civilizacijski problem, pri čemer civilizacija pomeni samo skupek vrednot neke družbe, na katere se opira. Nihče ne odreka pravice obstoja drugim civilizacijam, ali postavlja pod vprašaj njihovo »civiliziranost« (z izrazom civilizacija imamo nasploh semantične težave), ampak samo to, da smo si kljub na vseh ravneh vidni globalizaciji različni. In to je tudi prav: različnost in pestrost življenja so pogoj za njegovo rast v medsebojnem preizkušanju ustvarjalnosti. Ker se mi ne zdi prav, da bi bili komentarji daljši od članka, na katerega se nanašajo, naj zapišem le še to: današnja téma (naj pri tem pozivu ostanem na slovenskih tleh) bi bila vredna zbornika slovenskih mislecev vseh nazorskih skupin. Koliko lahko levi intelektualci sploh prispevajo kaj tvornega, ne vem, bojim se, da ne veliko in podobno se zdi, da je tudi v Evropi. Ampak veljalo bi poskusiti. Pa še to: zakaj sem dal svojemu kratkemu komentarju sploh naslov? Zato, da simbolično pokažem, da je šlo in gre, vsaj po mojem mnenju, za usmeritev, ker najprej je bila zahodna Evropa (čeprav ne v tej obliki, kot je danes), nato so iz njenih temeljev nastale ZDA, za tem pa sta se na svetu pojavila dva nova pomembna igralca; Sovjetska zveza in Kitajska. Kam se bodo priključile druge velike države, v prvi vrsti Indija, nato pa južnoameriške bomo videli in to ne bo nepomembno.
Apokaliptične razmere v EU se žal iz dneva v dan bolj utrjujejo, zato se meni zdi 1. točka že zamujena oz. se nam iz dneva v dan bolj oddaljuje. Kljub dvigu domoljubne fronte, se bojim, da bodo v prihodnosti prevladovali zgolj gnili kompromisi.
Citati iz NSS so zanimivi in kolikor vidim korektno povzeti, ampak ključna teža teksta je v interpretaciji. Trditev, da ZDA “ne želijo več vladati svetu”, je precej močan sklep iz dokumenta, ki je še vedno poln jezika o “American led” redu in discipliniranju regije. Podobno pri Venezueli. Skladnost s strategijo še ni dokaz vzročnosti. Vseeno dobra iztočnica. Morda bi pomagalo dodati, po kateri definiciji Evrope in kateri metriki se berejo deleži BDP.
Največji izziv bo zagotovo rodnost v razvitih državah. Tudi ZDA brez priseljevanja ne bi imele prirastka. Brez obnavljanja domačega prebivalstva so vsi ostali ukrepi (razvoj, proizvodnja, gospodarstvo, oboroževanje, odlične strategije, ...) obsojeni na neuspeh. Evolucija se ne meni za demokracijo, človekove pravice, niti za kvaliteto življenja ali srečo posameznikov ne. Kdor nima potomcev, izumre. To pravilo deluje enako zanesljivo kot gravitacija. Kdor jih ima, bo prevladal, tudi če se požvižga na naše vrednote.
Je kdo že slišal za delujočo rešitev, ki združuje naš način življenja in ustrezno visoko rodnost?
Ne, kar ne pomeni, da ne obstaja! Smo, vaj nekaterI , ki imamo radi otroke, ker woman's choice IS NOT a onliy woman choise, but boths, man's and women's choise! In ko bodo ljudje spoznali, da so otroci sreča, ki ni dana vsakomur, bodo znali to ceniti. Dotlej jim bodo to srečo kratili tisti, ki ki vzgajajo, svoje otroke v nasprotni smeri. Zakaj?! Vam prepuščam odgovor na to retorično vprašanje.
Za Slovenijo res kaže čedalje slabše. Po vsem, kar smo morali doživeti pod še aktualno vlado, je ta začela sanjati še svoje "kitajske sanje", po mojem mnenju ne naključno. Interes je na strani obeh, na strani kitajske komunistične partije in slovenske radikalne levice (na oblasti in v senci). Ekonomske koristi za Slovenijo ne bo, kajti jo bodo že spravili v kakšno dolžniško past, bo pa najbrž za leve elite. Res slabo kaže.
No, majhna država ni treba, da je najbolj pravoverna. Drobtinice bodo padale iz različnih miz. Se pa mora zavedati, kam spada in v bistvenem ostati zvesta svojim.
Več dejavnikov je, ki kažejo, da je Slovenija zelo na meji. Naše povezave s prorusko in prokitajsko Srbijo so proslule. Če zdaj prištejem se protinatovstvo levih radikalov, se nam res nič dobrega ne obeta. Včasih sem mislil, da je to le trenutna dezorientacijo zaspane Slovenije, zdaj pa kaže, da leve elite zelo dobro vedo, kam nas peljejo, in so zato po mojem mnenju tudi ustrezno plačane. Kitajska komparatija se ne ustavi pred ničemer. Zdaj jo malo zaustavljajo v ZDA in se je spravila na EU. Res je nevarnost, da jo po kosih raztrga. Slovenija je vedeti kot del, ki bo odpadel kot eden od prvih, če se kaj korenito ne spremeni.
Zahodna Evropa – ZDA – Kitajska - Rusija
Če zapišem, da je to eden najtehtnejših člankov dr. Žige Turka, to ne pomeni, da vsi prejšnji so bili pomembni, a današnji, ki je tudi daljši od njegovih povprečnih prispevkov, je po mojem mnenju najusodnejši za naš jutri. Avtor je odprl vrsto tém, ki so ključne za prihodnost sveta, njegove ureditve in položaja posameznih civilizacij v njem. Ker za to gre: za civilizacijski problem, pri čemer civilizacija pomeni samo skupek vrednot neke družbe, na katere se opira. Nihče ne odreka pravice obstoja drugim civilizacijam, ali postavlja pod vprašaj njihovo »civiliziranost« (z izrazom civilizacija imamo nasploh semantične težave), ampak samo to, da smo si kljub na vseh ravneh vidni globalizaciji različni. In to je tudi prav: različnost in pestrost življenja so pogoj za njegovo rast v medsebojnem preizkušanju ustvarjalnosti. Ker se mi ne zdi prav, da bi bili komentarji daljši od članka, na katerega se nanašajo, naj zapišem le še to: današnja téma (naj pri tem pozivu ostanem na slovenskih tleh) bi bila vredna zbornika slovenskih mislecev vseh nazorskih skupin. Koliko lahko levi intelektualci sploh prispevajo kaj tvornega, ne vem, bojim se, da ne veliko in podobno se zdi, da je tudi v Evropi. Ampak veljalo bi poskusiti. Pa še to: zakaj sem dal svojemu kratkemu komentarju sploh naslov? Zato, da simbolično pokažem, da je šlo in gre, vsaj po mojem mnenju, za usmeritev, ker najprej je bila zahodna Evropa (čeprav ne v tej obliki, kot je danes), nato so iz njenih temeljev nastale ZDA, za tem pa sta se na svetu pojavila dva nova pomembna igralca; Sovjetska zveza in Kitajska. Kam se bodo priključile druge velike države, v prvi vrsti Indija, nato pa južnoameriške bomo videli in to ne bo nepomembno.
Apokaliptične razmere v EU se žal iz dneva v dan bolj utrjujejo, zato se meni zdi 1. točka že zamujena oz. se nam iz dneva v dan bolj oddaljuje. Kljub dvigu domoljubne fronte, se bojim, da bodo v prihodnosti prevladovali zgolj gnili kompromisi.
Nisem optimist.
Citati iz NSS so zanimivi in kolikor vidim korektno povzeti, ampak ključna teža teksta je v interpretaciji. Trditev, da ZDA “ne želijo več vladati svetu”, je precej močan sklep iz dokumenta, ki je še vedno poln jezika o “American led” redu in discipliniranju regije. Podobno pri Venezueli. Skladnost s strategijo še ni dokaz vzročnosti. Vseeno dobra iztočnica. Morda bi pomagalo dodati, po kateri definiciji Evrope in kateri metriki se berejo deleži BDP.
Tole pa je članek! Razjasni.
Največji izziv bo zagotovo rodnost v razvitih državah. Tudi ZDA brez priseljevanja ne bi imele prirastka. Brez obnavljanja domačega prebivalstva so vsi ostali ukrepi (razvoj, proizvodnja, gospodarstvo, oboroževanje, odlične strategije, ...) obsojeni na neuspeh. Evolucija se ne meni za demokracijo, človekove pravice, niti za kvaliteto življenja ali srečo posameznikov ne. Kdor nima potomcev, izumre. To pravilo deluje enako zanesljivo kot gravitacija. Kdor jih ima, bo prevladal, tudi če se požvižga na naše vrednote.
Je kdo že slišal za delujočo rešitev, ki združuje naš način življenja in ustrezno visoko rodnost?
Ne, kar ne pomeni, da ne obstaja! Smo, vaj nekaterI , ki imamo radi otroke, ker woman's choice IS NOT a onliy woman choise, but boths, man's and women's choise! In ko bodo ljudje spoznali, da so otroci sreča, ki ni dana vsakomur, bodo znali to ceniti. Dotlej jim bodo to srečo kratili tisti, ki ki vzgajajo, svoje otroke v nasprotni smeri. Zakaj?! Vam prepuščam odgovor na to retorično vprašanje.
Ja. Imeli smo ga nekako do druge svetovne vojne. Potem so emancipacijo razumeli kot proces, ki ženske naredi podobne moškim.
Za Slovenijo res kaže čedalje slabše. Po vsem, kar smo morali doživeti pod še aktualno vlado, je ta začela sanjati še svoje "kitajske sanje", po mojem mnenju ne naključno. Interes je na strani obeh, na strani kitajske komunistične partije in slovenske radikalne levice (na oblasti in v senci). Ekonomske koristi za Slovenijo ne bo, kajti jo bodo že spravili v kakšno dolžniško past, bo pa najbrž za leve elite. Res slabo kaže.
No, majhna država ni treba, da je najbolj pravoverna. Drobtinice bodo padale iz različnih miz. Se pa mora zavedati, kam spada in v bistvenem ostati zvesta svojim.
Več dejavnikov je, ki kažejo, da je Slovenija zelo na meji. Naše povezave s prorusko in prokitajsko Srbijo so proslule. Če zdaj prištejem se protinatovstvo levih radikalov, se nam res nič dobrega ne obeta. Včasih sem mislil, da je to le trenutna dezorientacijo zaspane Slovenije, zdaj pa kaže, da leve elite zelo dobro vedo, kam nas peljejo, in so zato po mojem mnenju tudi ustrezno plačane. Kitajska komparatija se ne ustavi pred ničemer. Zdaj jo malo zaustavljajo v ZDA in se je spravila na EU. Res je nevarnost, da jo po kosih raztrga. Slovenija je vedeti kot del, ki bo odpadel kot eden od prvih, če se kaj korenito ne spremeni.