Se strinjam z večino zapisanega, vendar ne razumem zakaj bi za probleme z Romi bili odgovorni levičarji. Kot “levičarskemu prijatelju“, sicer brez luksuznih prepričanj, gredo leta napačnih praks v zvezi z Romi vsaj tako na jetra kot piscu, desničarskemu propagandistu. Po mojem mnenju je krivda za šlamastiko z Romi enakomerno razporejena na vse dosedanje slovenske vlade, pri čemer so komunisti, ko so bili na oblasti v nekdanji državi, te zadeve dosti bolje obvladovali. Če se že gremo o tem, komu pripisati večji delež krivde za razrast kriminala in romskega terorja, potem bi jaz rekel, da večji delež krivde nosijo tisti, ki so forsirali in dosegli visoke doklade in nerazumno visoke socialne transferje za družine z mnogimi otroki in za samske matere (ki prejemajo pri 15 letih otroške doklade za svoje otroke, namesto, da bi kazensko preganjali očete teh otrok), tisti ki se borijo za manjšo dostopnost splava, tisti, ki ne znajo pogledati širše, da bi videli, da se zaradi tega nam, Slovencem, nataliteta niti malo ni dvignila, se pa je zato Romom zelo.
Odlična kolumna, sam bi dodal še en močan podnaslov "vrhunec cinizma v živo". Zakaj? Župani, mestni svetniki in seveda državljani, so bili upravičeno jezni, zgroženi, žalosti in besni, obupani, skratka pridevnikov zmanjka. Potem pa se pojavijo predstavniki vlade s predsednikom na čelu in začne se predstava cinizma, ki ga do sedaj še nismo imeli možnost spremljati v živo. Pazite, predsednik vlade trpi, njemu je hudo, on je zgrožen in on na gas ugotovi, da je "država" ne deluje, ja tista država, kjer je on na čelu izvršilne veje oblasti. On se skoraj zjoče in ne vem je pričakoval, da ga bo žena pokojnega potolažila, ker ni naredil nič, da do tega nebi prišlo? On je sedaj žrtev in v tem se mu takoj pridruži minister Mesec. On že dne noči ni spal. Pazite on trpi. Prosim pomagajmo jima, da bosta prebrodila to kriz. Družina pokojnega, oni niti niso tako pomembni, bodo že, predsednik vlade in minister trpita! Si predstavljate vlada trpi, ker tri leta in pol ni naredila praktično nič, da se eskalacija nasilja zaustavi. Minister je izvajal integracijo z mehkimi prijemi, ker baje to deluje sploh na področju zatiranja kriminalitete. Kriminalce je treba razumeti, oni kradejo ker nimajo in kradejo tistim ki imajo in kje je potem problem? Ne boste rekli, da je problem v tem, da jih za to država še plačuje, to je samo dodatna žepnina, spodbuda? Kako, da ne razumete mehkih prijemov. Golob je dejal, da bodo rezultati te mehkosti vidni šele čez leta. Ni kriva romska populacija, če večinsko prebivalstvo ne razume mehkih ukrepov, zato jim je bilo treba odpreti oči. No ja za nekaj primerov vemo, da so imeli zelo otečene, zaprte oči, zadnji pa je moral za vedno zapreti oči, ker ni razumel mehkih ukrepov? Minister za to ni odgovoren, ni odgovoren predsednik vlade, samo ministrica za pravosodje je odgovorna in seveda notranji minister, ki je še na dan tragedije zatrjeval, da policija dela odlično, bodo pa prisotnost policije okrepili. Kaj drugega je to kot cinizem, ko ti nekdo gleda v oči in govori kar sem zapisal?
Pazite naslednja cvetka, ne kar cel šop cvetk. Kako hitro je Golob izjavil, da upa, da se ta zgodba ne bo politično zlorabila, to so ponavljali tudi nekateri govorci ne zavedajoč se za kaj sploh gre. Kaj pa je to drugega kot prvovrstna politična zgodba, saj je zatajila politika, mar ne. Od Državnega zbora do vlad, vsi so zatajili. In sedaj pričakujejo, da bodo državljani to sprejeli in bodo tiho, ne bodo zahtevali politične odgovornosti celotne vlade in parlamenta. Bodo zahtevali politično odgovornost državljanov tega območja, morda kar cele Slovenije?
In da je mera polna novinarji povprašajo vrle predstavnike izvršne in parlamentarne veje oblasti, kaj sedaj. Izvršna s predsednikom vlade napoveduje drastične ukrepe. Kot pravnik sem malo pobrskal po spominu, pogledal nekaj predpisov, pa nikjer nobenih "drastičnih stvari", res nič drastičnega. No ja, pred drastičnimi ukrepi je Golob napovedoval izredne, pa so ga verjetno hitro poučili, da nismo v izrednih razmerah. Pa sem si pogledal še naloge policije in njihova pooblastila in "zgrožen" ugotovil, da bi policija že do tega primera lahko izvajala te golobove "drastične ukrepe"! No potem pa poslušamo pravnega strokovnjaka, ki sicer zelo resno in odgovorno komentira kar je napovedal Golob in ugotovi, da bi večino tega lahko že sedaj počeli in da nekaj tega kar napoveduje, sploh ne o mogoče izvajati, ker bi bilo to v nasprotju z Ustavo. Da sem bolj natančen, gre za ukinitev prispevkov za mamice, ki rojevajo še kot otroci, ja pri 13 letih? Golob bi kaznoval mamice, ki so bile žrtve dobesedno pedofilije, storilci pa ga ne zanimajo? Toliko o njegovi modrosti in modrosti njegove ekipe. Ja pa premoženje bi on kar takoj zasegel, kako? Ima mar policija podatke o premoženju lastnika dragega avtomobila, mar policist na cesti ve kako je ta oseba kupila vozilo, hišo ...? Kje pa so bila do sedaj finančna uprava? Aja nje Mesec ni vključil, ker oni ne izvajajo mehkih ukrepov?
In na koncu še zadnji, zame osebno največji cinizem. Da si reši kožo Golob najavi, da se bo zakon, v katerem bodo t.i. drastični ukrepi poimenoval po pokojnem Šutarju, to bo Šutarjev zakon. No vidite, kako daleč lahko gre cinizem. Po Alešu Šutarju, ki je bil, po tem kar smo slišali svetla luč teh krajev, človek z veliko začetnico, po njem bi poimenovali "represivni predpis, ki bo državo popeljal na rob policajske države, ki go odprl vrata represiji, ki je še nismo videli, ki bo dal možnost, da se represivni organi znesejo, v začetku nad romsko, kasneje nad vso populacijo? In komercialna TV že na veliko dela reklamo za t.i. Šutarjev zakon! Na tej točki mi je padel mrak na oči, dojel sem, da je s to državo definitivno konec, če bomo vse to mirno požrli! Storilci, odgovorni za to tragedijo so žrtve, predpis, ki bo udaril po državljanih pa poimenujejo po dejanski žrtvi, ki si tega res ne zasluži. Ko bo čez čas v to deželo morda le prišla modrost, razsodnost, odgovornost, bodo ugotovili vso škodljivost Šutarjevega zakona in to ime bo za večno omadeževano! Zato prosim vse, ki imajo možnost, da opozorijo na to hudo zlorabo, na ta cinizem oblasti, ki je dokazala, da nima meja, da se ne bo ustavila.
Srčno upam, da bo ta članek, ki kar kipi od modrosti, dosegel cinike kot sta par Golob in ostale nesposobne lakaje njegove, namišljene in vse kaj drugega kot, "Svobode".
Q: Zakaj so prekmurski Romi vključeni v lokalno okolje bistveno bolje kot dolenjski?
ChatGPT odgovarja:
1. Zgodovinski razlog: daljša prisotnost in stalna naseljenost
Prekmurski Romi so v teh krajih stalno prisotni že od 17. stoletja, nekateri viri omenjajo celo prej.
Že zgodaj so se ustalili – imeli so svoje hiše, obdelovali vrtove, delali pri lokalnih posestnikih, kasneje v tovarnah.
Dolenjski Romi pa so se na območju Dolenjske začeli množičneje naseljevati šele v 19. stoletju, pogosto kot polnomadske skupine, ki so potovale in delale občasna dela (kovaštvo, nabiranje železa, glasba).
Ta poznejša naselitev in nomadski način življenja sta povzročila, da so jih domačini dolgo dojemali kot »prišleke« in »drugačne«.
2. Geografsko-politični vpliv
Prekmurje je bilo dolgo del Ogrske (Madžarske), kjer so oblasti v 18. in 19. stoletju spodbujale stalno naselitev Romov in njihovo vključevanje v delo na posestvih.
Dolenjska pa je bila v avstrijskem delu monarhije, kjer so bili Romi pogosteje preganjani in jim je bilo oteženo stalno naseljevanje.
Posledica: v Prekmurju so Romi že generacije živeli v istih vaseh, medtem ko so se dolenjski Romi pogosto morali seliti.
3. Družbeno-gospodarski položaj
Prekmurski Romi so bili tradicionalno del agrarnega okolja – delali so na poljih, v gozdovih, kot kovači ali glasbeniki, kar je pomenilo stik in sodelovanje z večinskim prebivalstvom.
Dolenjski Romi so bili dolgo brez redne zaposlitve, pogosto odvisni od priložnostnih del, zbiranja surovin in socialne pomoči, kar je povečevalo socialno distanco.
4. Naselbinski vzorec
V Prekmurju so romske hiše pogosto v istem naselju ali celo v isti ulici kot hiše drugih prebivalcev.
Na Dolenjskem pa so nastala ločena romska naselja (npr. Žabjak, Dobruška vas, Ruperč vrh), pogosto fizično in infrastrukturno ločena – brez cest, kanalizacije, ipd.
Ta prostorska ločenost je okrepila družbeno izolacijo.
5. Izobraževanje in lokalna politika
V Prekmurju so se že v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja pojavile uspešne vključitvene prakse – šolanje otrok, zaposlitveni programi, sodelovanje občin.
Na Dolenjskem so bile te pobude pojavno poznejše in pogosto neučinkovite zaradi napetih odnosov med lokalnimi skupnostmi in romskimi prebivalci.
6. Kulturni in identitetni vidik
Prekmurski Romi so se postopoma kulturno približali okolju – mnogi govorijo prekmurščino, imajo podobne navade in celo družinske vezi z neromi.
Dolenjski Romi so močneje ohranili balkanske kulturne značilnosti (npr. v jeziku, glasbi, oblačilih), kar povečuje občutek drugačnosti in včasih tudi predsodke okolice.
Super napisano, mislim, da je enkratno razkrinkano jedro liberalistične zablode!
Sam bi morda dodal še drugo razsežnost iste zablode; zadevo, ki ji sam pravim "deklarativizem" in jo povzema Heglovo reklo "Toliko slabše za dejstva."
Naša družba živi v prepričanju, da je dovolj, da se reši probleme, če glede njih opredeli, "deklarira", da izjave - in pove, da že celo noč ni spala od pretresenosti. Da je ob (tragičnih) dogodkih družbe predvsem zastaviti nek "program" (in ob tem seveda priviligiranci lepo kasirajo). In ob tej množici programov, opredelitev, jokavih izjav se družba zaziba v prepričanje, da je te cilje že dosegla. Tako se imamo za emancipirano družbo, za pravno državo, za socialno državo. Ko potem konkretni dogodki in dejstva pokažejo, da še zdaleč ni tako, to povzroči eksplozijo zgražanja in ogorčenosti - in seveda klice po "ničelni toleranci" in "dokočni odpravi". Povedano drugače, družba ni sposobna realizma glede zla (greha) v posamezniku (nepopisan list) in si kar misli, da mora samo sprejeti še tisti zakon, oni predpis, ustanoviti zavod ali organizirati shod, pa bodo patološki družbeni pojavi sami od sebe izginili - pač površno plonkanje od Platonovih "idej" v bistvu. Tako se ljudje zaklinjajo, da je treba "izkoreniniti pedofilijo", "odpraviti nasilje nad ženskami (ali otroki)", "ustaviti vse vojne" in podobno. Družba ne sprejme svoje globoke nemoči ob dejstvu, da vsebuje tudi pokvarjene, zlonamerne posameznike in skupine - in ta problem skuša reševati ali deklarativno birokratsko - ali pa z linčem, nasiljem. Kako udobno se je delati, da smo s tem, ko smo "obsodili nasilje", nam je stekla solzica po licu ali pa smo napisali nek papir, nekako ključno pripomogli k reševanju nekega problema. V resnici je to lahko samo začetek - potem pa je treba narediti neke konkretne, včasih zelo pragmatične in kompromisne korake. To se lepo kaže tudi ob sedanjem primeru: ob izrednih ukrepih se vsi trudijo poudarjati, da morajo veljati za vse državljane, ker bi bilo drugače to "protiustavno" - ampak problem z Romi je konkreten primer z eno etnijo in bolj ali manj na enem področju. Če se to bojimo povedati in ustrezno uzakoniti, si s tem vnaprej zvežemo roke. Vsi se bojijo, da bi bila jasna opredelitev rasizem - ampak ravno z mečkanjem pravi rasizem podpihujejo.
Vaše pisanje me spomni na Kantovo razlikovanje med moralnostjo (Moralität) in etičnostjo/nravnostjo (Sittlichkeit), pri čemer prva poudarja notranjo čistost namena in izpolnjevanje dolžnosti, ne glede na učinke, medtem ko druga (Heglov dodatek) vključuje etično življenje v objektivnem družbenem redu. Pri čemer ne smemo pozabiti, da namen, ki nima obeta realnih posledic, ni le moralno neoperativen in breztežen, temveč v Scrutonovem smislu postane nevarna poza, ki omogoča licemerje in se izogiba realni odgovornosti do skupnosti, s čimer etično delovanje zreducira na zgolj neiskreno signalizacijo vrlin. Kar kritiziram v kolumni.
Odlično razmišljanje g. Turka. Poglabljanje v to tematiko zahteva še razjasnitev teze o prepotrebnem redu v družbi.
Mlajši ljudje po naravi iščejo nove poti in rešitve, zato so nezaupljivi do vsake avtoritete, ki predpostavlja red. Šele po življenjskih izkušnjah uvidijo, da jim prav red omogoča polno in varno življenje in ga sprejmejo za svojega.
Torej red ne smemo vsiljevati, ampak ga dokazati antropolško, sociološko in psihološko.
Šele ko bomo našli jezik, ko ga bodo razumeli mlajši liberalci, se lahko nadejamo pozitivnih sprememb v družbi.
Upor redu tudi redu pomaga, da je v formi. Težava nastane, ko odrasli začnejo verjeti, da mladi vse vedo bolje. In napak razumejo pregovor, da na mladih svet stoji. Stoji, ja, ko se bodo česa naučili. Rodijo pa se povsem nepripravljeni.
Seveda zelo dobro napisano , kot vedno.
Plod znanja a tudi premisljevanja.
Taki teksti se ne stresajo iz rokava.
Hvala g.Turk
Se strinjam z večino zapisanega, vendar ne razumem zakaj bi za probleme z Romi bili odgovorni levičarji. Kot “levičarskemu prijatelju“, sicer brez luksuznih prepričanj, gredo leta napačnih praks v zvezi z Romi vsaj tako na jetra kot piscu, desničarskemu propagandistu. Po mojem mnenju je krivda za šlamastiko z Romi enakomerno razporejena na vse dosedanje slovenske vlade, pri čemer so komunisti, ko so bili na oblasti v nekdanji državi, te zadeve dosti bolje obvladovali. Če se že gremo o tem, komu pripisati večji delež krivde za razrast kriminala in romskega terorja, potem bi jaz rekel, da večji delež krivde nosijo tisti, ki so forsirali in dosegli visoke doklade in nerazumno visoke socialne transferje za družine z mnogimi otroki in za samske matere (ki prejemajo pri 15 letih otroške doklade za svoje otroke, namesto, da bi kazensko preganjali očete teh otrok), tisti ki se borijo za manjšo dostopnost splava, tisti, ki ne znajo pogledati širše, da bi videli, da se zaradi tega nam, Slovencem, nataliteta niti malo ni dvignila, se pa je zato Romom zelo.
Krivda je porazdeljena po mandatih, desna 7,5 let, levica 28 let, je razlika kaj ne ?
Janševa vlada je imela namen podpreti družine in ustaviti demografski kolaps. Da so Romi to izkoristili, je njihov način bivanja, ne pa Janšev namen.
Bizarno je, da kot zagovornik levičarske anarhije zagovarjate rasistični pristop pri dokladih za večje družine.
Koliko dokazov je še potrebno, da levičarji niso niti humani, niti resnicoljubni, ampak manipulanti.
Povzemam:
"Kadar si nasprotujeta star ljudski pregovor in moderna družboslovna teorija, sem vedno na strani pregovora."
Dodajam:
Laže kot cigan,
Krade kot cigan,
Ta je šele pravi cigan,
Ta je še hujši cigan, kot si ti,
Potepa se kot cigan,
Ti so kot tolpa ciganov,
Pri nas je kot pri ciganih,
Oblečen kot cigan,
Vsak cigan svojega konja hvali,
...
Odlična kolumna, sam bi dodal še en močan podnaslov "vrhunec cinizma v živo". Zakaj? Župani, mestni svetniki in seveda državljani, so bili upravičeno jezni, zgroženi, žalosti in besni, obupani, skratka pridevnikov zmanjka. Potem pa se pojavijo predstavniki vlade s predsednikom na čelu in začne se predstava cinizma, ki ga do sedaj še nismo imeli možnost spremljati v živo. Pazite, predsednik vlade trpi, njemu je hudo, on je zgrožen in on na gas ugotovi, da je "država" ne deluje, ja tista država, kjer je on na čelu izvršilne veje oblasti. On se skoraj zjoče in ne vem je pričakoval, da ga bo žena pokojnega potolažila, ker ni naredil nič, da do tega nebi prišlo? On je sedaj žrtev in v tem se mu takoj pridruži minister Mesec. On že dne noči ni spal. Pazite on trpi. Prosim pomagajmo jima, da bosta prebrodila to kriz. Družina pokojnega, oni niti niso tako pomembni, bodo že, predsednik vlade in minister trpita! Si predstavljate vlada trpi, ker tri leta in pol ni naredila praktično nič, da se eskalacija nasilja zaustavi. Minister je izvajal integracijo z mehkimi prijemi, ker baje to deluje sploh na področju zatiranja kriminalitete. Kriminalce je treba razumeti, oni kradejo ker nimajo in kradejo tistim ki imajo in kje je potem problem? Ne boste rekli, da je problem v tem, da jih za to država še plačuje, to je samo dodatna žepnina, spodbuda? Kako, da ne razumete mehkih prijemov. Golob je dejal, da bodo rezultati te mehkosti vidni šele čez leta. Ni kriva romska populacija, če večinsko prebivalstvo ne razume mehkih ukrepov, zato jim je bilo treba odpreti oči. No ja za nekaj primerov vemo, da so imeli zelo otečene, zaprte oči, zadnji pa je moral za vedno zapreti oči, ker ni razumel mehkih ukrepov? Minister za to ni odgovoren, ni odgovoren predsednik vlade, samo ministrica za pravosodje je odgovorna in seveda notranji minister, ki je še na dan tragedije zatrjeval, da policija dela odlično, bodo pa prisotnost policije okrepili. Kaj drugega je to kot cinizem, ko ti nekdo gleda v oči in govori kar sem zapisal?
Pazite naslednja cvetka, ne kar cel šop cvetk. Kako hitro je Golob izjavil, da upa, da se ta zgodba ne bo politično zlorabila, to so ponavljali tudi nekateri govorci ne zavedajoč se za kaj sploh gre. Kaj pa je to drugega kot prvovrstna politična zgodba, saj je zatajila politika, mar ne. Od Državnega zbora do vlad, vsi so zatajili. In sedaj pričakujejo, da bodo državljani to sprejeli in bodo tiho, ne bodo zahtevali politične odgovornosti celotne vlade in parlamenta. Bodo zahtevali politično odgovornost državljanov tega območja, morda kar cele Slovenije?
In da je mera polna novinarji povprašajo vrle predstavnike izvršne in parlamentarne veje oblasti, kaj sedaj. Izvršna s predsednikom vlade napoveduje drastične ukrepe. Kot pravnik sem malo pobrskal po spominu, pogledal nekaj predpisov, pa nikjer nobenih "drastičnih stvari", res nič drastičnega. No ja, pred drastičnimi ukrepi je Golob napovedoval izredne, pa so ga verjetno hitro poučili, da nismo v izrednih razmerah. Pa sem si pogledal še naloge policije in njihova pooblastila in "zgrožen" ugotovil, da bi policija že do tega primera lahko izvajala te golobove "drastične ukrepe"! No potem pa poslušamo pravnega strokovnjaka, ki sicer zelo resno in odgovorno komentira kar je napovedal Golob in ugotovi, da bi večino tega lahko že sedaj počeli in da nekaj tega kar napoveduje, sploh ne o mogoče izvajati, ker bi bilo to v nasprotju z Ustavo. Da sem bolj natančen, gre za ukinitev prispevkov za mamice, ki rojevajo še kot otroci, ja pri 13 letih? Golob bi kaznoval mamice, ki so bile žrtve dobesedno pedofilije, storilci pa ga ne zanimajo? Toliko o njegovi modrosti in modrosti njegove ekipe. Ja pa premoženje bi on kar takoj zasegel, kako? Ima mar policija podatke o premoženju lastnika dragega avtomobila, mar policist na cesti ve kako je ta oseba kupila vozilo, hišo ...? Kje pa so bila do sedaj finančna uprava? Aja nje Mesec ni vključil, ker oni ne izvajajo mehkih ukrepov?
In na koncu še zadnji, zame osebno največji cinizem. Da si reši kožo Golob najavi, da se bo zakon, v katerem bodo t.i. drastični ukrepi poimenoval po pokojnem Šutarju, to bo Šutarjev zakon. No vidite, kako daleč lahko gre cinizem. Po Alešu Šutarju, ki je bil, po tem kar smo slišali svetla luč teh krajev, človek z veliko začetnico, po njem bi poimenovali "represivni predpis, ki bo državo popeljal na rob policajske države, ki go odprl vrata represiji, ki je še nismo videli, ki bo dal možnost, da se represivni organi znesejo, v začetku nad romsko, kasneje nad vso populacijo? In komercialna TV že na veliko dela reklamo za t.i. Šutarjev zakon! Na tej točki mi je padel mrak na oči, dojel sem, da je s to državo definitivno konec, če bomo vse to mirno požrli! Storilci, odgovorni za to tragedijo so žrtve, predpis, ki bo udaril po državljanih pa poimenujejo po dejanski žrtvi, ki si tega res ne zasluži. Ko bo čez čas v to deželo morda le prišla modrost, razsodnost, odgovornost, bodo ugotovili vso škodljivost Šutarjevega zakona in to ime bo za večno omadeževano! Zato prosim vse, ki imajo možnost, da opozorijo na to hudo zlorabo, na ta cinizem oblasti, ki je dokazala, da nima meja, da se ne bo ustavila.
Dobro ste povedali. Vse je res. Ljudje so žrtve medijskega pranja možganov.
Srčno upam, da bo ta članek, ki kar kipi od modrosti, dosegel cinike kot sta par Golob in ostale nesposobne lakaje njegove, namišljene in vse kaj drugega kot, "Svobode".
Tole dobro razloži položaj Romov in razloge zanj:
Q: Zakaj so prekmurski Romi vključeni v lokalno okolje bistveno bolje kot dolenjski?
ChatGPT odgovarja:
1. Zgodovinski razlog: daljša prisotnost in stalna naseljenost
Prekmurski Romi so v teh krajih stalno prisotni že od 17. stoletja, nekateri viri omenjajo celo prej.
Že zgodaj so se ustalili – imeli so svoje hiše, obdelovali vrtove, delali pri lokalnih posestnikih, kasneje v tovarnah.
Dolenjski Romi pa so se na območju Dolenjske začeli množičneje naseljevati šele v 19. stoletju, pogosto kot polnomadske skupine, ki so potovale in delale občasna dela (kovaštvo, nabiranje železa, glasba).
Ta poznejša naselitev in nomadski način življenja sta povzročila, da so jih domačini dolgo dojemali kot »prišleke« in »drugačne«.
2. Geografsko-politični vpliv
Prekmurje je bilo dolgo del Ogrske (Madžarske), kjer so oblasti v 18. in 19. stoletju spodbujale stalno naselitev Romov in njihovo vključevanje v delo na posestvih.
Dolenjska pa je bila v avstrijskem delu monarhije, kjer so bili Romi pogosteje preganjani in jim je bilo oteženo stalno naseljevanje.
Posledica: v Prekmurju so Romi že generacije živeli v istih vaseh, medtem ko so se dolenjski Romi pogosto morali seliti.
3. Družbeno-gospodarski položaj
Prekmurski Romi so bili tradicionalno del agrarnega okolja – delali so na poljih, v gozdovih, kot kovači ali glasbeniki, kar je pomenilo stik in sodelovanje z večinskim prebivalstvom.
Dolenjski Romi so bili dolgo brez redne zaposlitve, pogosto odvisni od priložnostnih del, zbiranja surovin in socialne pomoči, kar je povečevalo socialno distanco.
4. Naselbinski vzorec
V Prekmurju so romske hiše pogosto v istem naselju ali celo v isti ulici kot hiše drugih prebivalcev.
Na Dolenjskem pa so nastala ločena romska naselja (npr. Žabjak, Dobruška vas, Ruperč vrh), pogosto fizično in infrastrukturno ločena – brez cest, kanalizacije, ipd.
Ta prostorska ločenost je okrepila družbeno izolacijo.
5. Izobraževanje in lokalna politika
V Prekmurju so se že v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja pojavile uspešne vključitvene prakse – šolanje otrok, zaposlitveni programi, sodelovanje občin.
Na Dolenjskem so bile te pobude pojavno poznejše in pogosto neučinkovite zaradi napetih odnosov med lokalnimi skupnostmi in romskimi prebivalci.
6. Kulturni in identitetni vidik
Prekmurski Romi so se postopoma kulturno približali okolju – mnogi govorijo prekmurščino, imajo podobne navade in celo družinske vezi z neromi.
Dolenjski Romi so močneje ohranili balkanske kulturne značilnosti (npr. v jeziku, glasbi, oblačilih), kar povečuje občutek drugačnosti in včasih tudi predsodke okolice.
Ja, dobro se je ChatGPT naučil, da so Romi žrtev.
Super napisano, mislim, da je enkratno razkrinkano jedro liberalistične zablode!
Sam bi morda dodal še drugo razsežnost iste zablode; zadevo, ki ji sam pravim "deklarativizem" in jo povzema Heglovo reklo "Toliko slabše za dejstva."
Naša družba živi v prepričanju, da je dovolj, da se reši probleme, če glede njih opredeli, "deklarira", da izjave - in pove, da že celo noč ni spala od pretresenosti. Da je ob (tragičnih) dogodkih družbe predvsem zastaviti nek "program" (in ob tem seveda priviligiranci lepo kasirajo). In ob tej množici programov, opredelitev, jokavih izjav se družba zaziba v prepričanje, da je te cilje že dosegla. Tako se imamo za emancipirano družbo, za pravno državo, za socialno državo. Ko potem konkretni dogodki in dejstva pokažejo, da še zdaleč ni tako, to povzroči eksplozijo zgražanja in ogorčenosti - in seveda klice po "ničelni toleranci" in "dokočni odpravi". Povedano drugače, družba ni sposobna realizma glede zla (greha) v posamezniku (nepopisan list) in si kar misli, da mora samo sprejeti še tisti zakon, oni predpis, ustanoviti zavod ali organizirati shod, pa bodo patološki družbeni pojavi sami od sebe izginili - pač površno plonkanje od Platonovih "idej" v bistvu. Tako se ljudje zaklinjajo, da je treba "izkoreniniti pedofilijo", "odpraviti nasilje nad ženskami (ali otroki)", "ustaviti vse vojne" in podobno. Družba ne sprejme svoje globoke nemoči ob dejstvu, da vsebuje tudi pokvarjene, zlonamerne posameznike in skupine - in ta problem skuša reševati ali deklarativno birokratsko - ali pa z linčem, nasiljem. Kako udobno se je delati, da smo s tem, ko smo "obsodili nasilje", nam je stekla solzica po licu ali pa smo napisali nek papir, nekako ključno pripomogli k reševanju nekega problema. V resnici je to lahko samo začetek - potem pa je treba narediti neke konkretne, včasih zelo pragmatične in kompromisne korake. To se lepo kaže tudi ob sedanjem primeru: ob izrednih ukrepih se vsi trudijo poudarjati, da morajo veljati za vse državljane, ker bi bilo drugače to "protiustavno" - ampak problem z Romi je konkreten primer z eno etnijo in bolj ali manj na enem področju. Če se to bojimo povedati in ustrezno uzakoniti, si s tem vnaprej zvežemo roke. Vsi se bojijo, da bi bila jasna opredelitev rasizem - ampak ravno z mečkanjem pravi rasizem podpihujejo.
Vaše pisanje me spomni na Kantovo razlikovanje med moralnostjo (Moralität) in etičnostjo/nravnostjo (Sittlichkeit), pri čemer prva poudarja notranjo čistost namena in izpolnjevanje dolžnosti, ne glede na učinke, medtem ko druga (Heglov dodatek) vključuje etično življenje v objektivnem družbenem redu. Pri čemer ne smemo pozabiti, da namen, ki nima obeta realnih posledic, ni le moralno neoperativen in breztežen, temveč v Scrutonovem smislu postane nevarna poza, ki omogoča licemerje in se izogiba realni odgovornosti do skupnosti, s čimer etično delovanje zreducira na zgolj neiskreno signalizacijo vrlin. Kar kritiziram v kolumni.
Odlično razmišljanje g. Turka. Poglabljanje v to tematiko zahteva še razjasnitev teze o prepotrebnem redu v družbi.
Mlajši ljudje po naravi iščejo nove poti in rešitve, zato so nezaupljivi do vsake avtoritete, ki predpostavlja red. Šele po življenjskih izkušnjah uvidijo, da jim prav red omogoča polno in varno življenje in ga sprejmejo za svojega.
Torej red ne smemo vsiljevati, ampak ga dokazati antropolško, sociološko in psihološko.
Šele ko bomo našli jezik, ko ga bodo razumeli mlajši liberalci, se lahko nadejamo pozitivnih sprememb v družbi.
Upor redu tudi redu pomaga, da je v formi. Težava nastane, ko odrasli začnejo verjeti, da mladi vse vedo bolje. In napak razumejo pregovor, da na mladih svet stoji. Stoji, ja, ko se bodo česa naučili. Rodijo pa se povsem nepripravljeni.
Spoštovani gospod profesor, kot vedno, globok poklon. Ni kaj dodati. Najlepša hvala.