Kje je John Galt?
V Sloveniji živimo nočno moro iz romana Ayn Rand. Tam se žrtve sprašujejo, kdo je John Galt. Pri nas ga ni. Čakamo ga še.
V prvih dneh dolgega vročega poletja Slovenijo pretresa spor med vlado in družbo Petrol. Predsednik vlade dr. Robert Golob je na družbenem omrežju X populistično obsodil Petrol, da ga žene samo "brezobziren pohlep po dobičku". To zato, ker je Petrol protestiral, ker je vlada ukinila prosto oblikovanje cen goriv na bencinskih servisih ob avtocestah, ki bi v turistični sezoni prinesli kar nekaj dobička.
Spor sega v leto 2022, ko je vlada uvedla cenovne kapice na goriva, kar je Petrol privedlo do razmisleka o tožbi proti državi. Vlada se populistično spravlja na omejevanje marže prodajalca, ki v ceni goriva predstavlja 7%, hkrati pa si ta vlada skozi razne davke vzame skoraj 2/3 zneska, ki ga za gorivo plačamo na črpalki.
Na skupnost se izgovarjajo avtoritarni režimi
Živimo v državi, kjer smo zadnjih 80 let navajeni, da cene goriv določa vlada. Sprostila, kot je to v navadi v gospodarsko demokratičnih državah, jih je šele zadnja Janševa. Golobova jih je najprej spet omejila na pumpah zunaj avtocest, zdaj pa še na avtocestah.
Saj pravim, smo navajeni. Nismo pa navajeni oz. smo se malo odvadili populistične protikapitalistične retorike, s katero je bil ukrep pospremljen.
Slišalo se je nekako tako:
“Korist za skupnost ima prednost pred koristjo za posameznika. Vendar pa bi morala država ohraniti nadzor in vsak lastnik bi se moral imeti za imenovanega s strani države. Njegova dolžnost je, da svoje lastnine ne uporablja v nasprotju z interesi drugih v svoji skupnosti. To je ključno vprašanje. Država bo vedno ohranila pravico do nadzora nad lastniki premoženja”.
Ali pa tako :
„Narod je organizem, katerega cilji, življenje in sredstva delovanja so nadrejeni ciljem, življenju in sredstvom delovanja posameznikov ... Korporacije predstavljajo enotne proizvodne organizacije in celovito zastopajo njegove [torej narodove] interese.“
Ali pa tako:
"Ko podjetje, ki ima pomembno vlogo v naši družbi, na novo regulacijo cen pogonskih goriv odgovori z napovedmi o zmanjšanju obsega storitev in podpore skupnosti, se postavi vprašanje razumevanja njegove vloge v skupnosti."
Ali pa tako:
“Petrol kaže vsem prebivalcem, za kaj jim v resnici gre. Za navadno požrešnost po dobičku in da jim ljudje enostavno niso pomembni.«
”Grožnje družbe Petrol z zapiranjem bencinskih črpalk ne izražajo odgovornosti do ljudi, temveč brezobziren pohlep po dobičku. Vlada bo vedno na prvo mesto postavila dobrobit ljudi, njihovo dostojanstvo, varnost in blaginjo.”
Prvi citat ima (vir), drugi tudi (vir), tretji Kumrov in četrti Golobov.
Atlas Shrugged
Tisti, ki beremo dobre knjige, smo v dogodkih našli žalostne vzporednice z romanom Atlas Shrugged* (1957) ameriške pisateljice Ayn Rand. Pripoveduje o propadajoči družbi, kjer najbolj sposobni podjetniki, izumitelji in misleci izginjajo. Skozi roman se razkriva tihi upor sposobnih proti družbi lenuhov, družbi, ki temelji na prisili, uravnilovki in moralni dolžnosti služenja skupnosti.
„Edina upravičenost zasebne lastnine,“ pravi Orren Boyle, negativec iz romana, „služenje skupnosti.“ Nekdo drug pa: „Lastninske pravice so praznoverje. Lastnino imaš samo zaradi vljudnosti tistih, ki ti je ne odvzamejo.“ Kot bi poslušali ideologe Levice.
Glavna junakinja Dagny Taggart poskuša ohraniti železniško podjetje sredi propadajoče ekonomije. V središču upora je skrivnostni John Galt, ki uteleša filozofijo Randove. V dolgim govoru razglasi konec žrtvovanja uma in ustvarjalnosti v korist parazitske družbe. Roman je obramba kapitalizma, razuma in posameznika kot temeljnega nosilca civilizacije.
Zakaj Atlas Shrugged?
»Gospod Rearden,« je rekel Francisco s slovesno mirnim glasom, »če bi videli Atlasa, velikana, ki nosi svet na ramenih, če bi videli, da komaj stoji, kri mu teče po prsih, kolena se mu tresejo, roke mu drgetajo, a še vedno poskuša z zadnjimi močmi držati svet nad glavo, in večji je njegov napor, težji je svet, ki ga nosi na ramenih – kaj bi mu rekli, naj stori?«
»Ne vem. Kaj bi lahko storil? Kaj bi mu vi rekli?«
»Naj skomigne z rameni.«
Naj tisti, ki nosijo bogastvo in napredek sveta na svojih ramenih, svoje breme pač odložijo. Dovolj je bilo.
Kdo je John Galt?
Vprašanje »Kdo je John Galt?« se v romanu najprej pojavlja kot ciničeno izražanje nemoči in vdanosti v usodo. Ljudje ga izrekajo, ko naletijo na krivice, neučinkovitost sistema ali odsotnost zdrave pameti. “Takle mamo”. Je znamenje civilizacijskega obupa ter moralnega in gospodarskega razkroja.
Ko se zgodba razvije, postane vprašanje dobesedno – kdo je človek, ki stoji za skrivnostnim izginjanjem najboljših inovatorjev, podjetnikov in razumnikov. John Galt se začenja razkrivati kot izumitelj, filozof in vodja tihega upora proti svetu, ki izkorišča produktivne in kaznuje uspešne. Galt je tisti, ki reče »ne bom več kolaboriral« in začne stavko uma – odhod najbolj sposobnih iz družbe, ki jih izčrpava v imenu “solidarnosti”, “skupnega dobrega” in “odgovornosti do skupnosti”
Na koncu se John Galt razkrije kot nosilec filozofskega manifesta Ayn Rand. Je zagovornik razuma, svobode, podjetništva in moralne pravice posameznika do lastnega življenja in njegovih sadov. Vprašanje “Kdo je John Galt” postane poziv k uporu proti zatiranju ustvarjalnosti, proti uravnilovki in proti ideji, da mora posameznik služiti skupnosti. »Kdo je John Galt?« je zato geslo vseh, ki verjamejo, da mora gospodarstvo temeljiti na svobodi, ne na prisili – in da ima človek državi, družbi, skupnosti, evfemizem ni pomemben, pravico reči: »Dovolj.«
In ne, nisem eden tistih, ki bi trdili, da skupnosti ni, da obstajajo samo posamezniki. Posameznik se lahko vzpostavi samo skozi skupnost drugih posameznikov. Postanejo pa politični in gospodarski sistemi nevarni, ko skupnost postavljajo pred posameznika ter razlagalce volje in interesov skupnosti nad demokratični glas posameznika na volitvah in/ali nad ekonomski glas kupca in prodajalca v trgovini.
Kje je John Galt?
V Sloveniji živimo v prvih straneh romana Atlas Shrugged. Ne propadajo, kot v romanu, železnice. Propadajo ceste, zdravstvo, pravosodje ... Sposobni ne izginjajo na svoj otok, kjer si bodo stvari uredili tako, da jim ne bodo leni, nesposobni in zavistni tako vsega pobrali. Tudi se niso pustili odgnati z bajoneti v morje. Ampak odhajajo. Po nasvetu predsednika vlade na Hrvaško. Ali pa v Bosno. Ali pa v Slovenijo kak investitor ne pride. Razen iz Srbije, če tu koga pozna, ki mu bo uredil prijazno obravnavo. Ali pa malo manj pogumno investirajo. Ne širijo obrata. Ne odpirajo nove proizvodne hale. Imajo polna usta socializma, a preselijo svojo optiko v Estonijo. Malo bolj počasi in lenobno delajo. Prijavljajo delo od doma. V službi berejo internet. Atlas Shrugged je karikatura, je pretiravanje, v Sloveniji je žalostna resničnost taistega.
Ko se je vlada pred dnevi s populističnimi izgovori spravila nad Petrol, je za nekaj ur zadišalo po tem, da le prihaja John Galt. Da gospodarstvo vendar ne bo vsega požrlo, kar mu vlada tišči v goltanec. In ne gre samo za davke, za šikaniranje z birokracijo in inšpekcijami, za metanje polen pod noge, gre tudi za žalitve - da je dobro poslovanje in kovanje dobička nekaj slabega, da bi jih moralo biti sram lastnega uspeha, sram rezultatov dela svojih rok in glav.
Petrol se je postavil na zadnje noge, zagrozil, da ne bo več bankomat za športnike in nevladnike. Tudi nekaj pump da bo zaprl. Ne vem, ali so se ustrašili, da bo kdo iz uprave po rusko padel skozi okno, ali so kako drugače pritisnili nanje, ampak v manj kot 24 urah je Petrol počepnil. In se postavil v dolgo vrsto bolj ali manj državnih podjetij, bolj ali manj neodvisnih klubov podjetnikov, bolj ali manj vladnih zbornic obrtnikov in podjetnikov, ki so vsa ta leta oportuno in ponižno tiho. Ki se bojijo inšpekcij in davkov, ki se nadejajo, da jim bodo pri ministru Hanu uredili kak razpis, če bodo pridni. Ki vedo, da za tiste, ki se ne priklanjajo oblasti ni poslov z državo in ni evropskih razpisov.
Zato se v Sloveniji ne sprašujemo, kdo je John Galt, ampak kje je John Galt.
* “Nobena knjižnica v sistemu COBISS.SI nima izvoda tega gradiva.”
Kot žabe nas kuhajo. Ljudje pa verjamejo norcem tipa Golob, Mesec, Kučan…. Ne bi si mislil pred 35 leti, da je v tej državi s takimi norimi idejam in floskulami, še kdaj mogoče uspeti.
Uf. Še danes se spomnim občutkov, ko sem prvikrat prebral Atlas Shrugged. Pred petindvajsetimi leti. V španskem prevodu, “La rebelión de Atlas”, ki pomeni Atlasov upor. In res, potrebujemo upor. Se mi pa zdi, da bi moral slovenski upornik biti bolj podoben argentinskemu norcu z motorko kot pa Randovemu junaku.