Normalizacija etiketiranja

Tupatam se moram odzvati na kak tekst, v katerem se trudijo, da bi mi kaj podtaknili. Spotoma poskusim pojasniti, zakaj rasizem levi in desni vidimo drugače.

Vsem borcem proti rasizmu toplo priporočam knjigo Thomasa Sowella Intellectuals and Race.

Razočaran sem nad nivojem politične razprave pri nas. Da neizobraženi anonimneži zmerjajo in žalijo po družbenih omrežjih, to človek še razume. Da pa razmeroma pametni in izobraženi ljudje svoje talente usmerijo v to, kako bi v zapisanem našli kaj škandaloznega in gredo potem to pisati še v časopise, to pa človeka razžalosti. Lahko bi se malce potrudili in poiskali, kaj pravzaprav hočem povedati, ker včasih res ni povsem trivialno. Razložim si to lahko samo tako, da jih povedano spravlja v zadrego, v zagato, ne najdejo odgovora na poanto in se zatečejo v prazno etiketiranje. Ali pa so zgolj vojaki kulture utišanja. Nočem soditi.

Zadnji tak primer je Grudnovo pisanje v Večeru.

Poanta mojega zapisa na X ni bila, da demokracija ni za zamorce ali da zamorci niso za demokracijo, kot mi poskuša podtakniti Gruden. Ampak, da demokracija avtomatično ni rešitev. Da princip en človek en glas ni zdravilo za vse probleme. Deluje, če ljudje dobro volijo. Beli, črni, rumeni, ni pomembno. Če bi spremljal moje objave, bi opazil, da me za demokracijo že dolgo skrbi. In verjetno bi se Gruden, če bi mu dal za primer Irak, Afganistan ali Turingijo, celo strinjal.

Kar se tiče Indijancev, naseljencev in migrantov pa tole. V kontekstu razprave, ali dopustiti nebrzdane migracije ali vendarle uveljavljati državne meje, so zagovorniki odprtih meja argumentirali, da so ZDA naselili migranti. Da torej ne smemo biti proti migracijam. Trdil sem, berem tudi Huntigtona, da niso bili migranti. Najprej so prišli naseljenci, ki so tam vzpostavili svojo kulturo. Za razliko od migrantov, ki se vključujejo v kulturo staroselcev. Naseljenci so svojo kulturo lahko vzpostavili, ker je bila Amerika z vidika prišlekov prazna. Prazna je bila z vidika odsotnosti visoke kulture, v katero bi se Evropejci vključili. Da so ZDA naredili naseljenci, ne migranti, ni vrednostna sodba Indijancev ali ocena njihovega človeškega dostojanstva. Da je industrijska kultura višja od kamenodobne, to ne naredi Evropejcev za večvredne ali Indijancev za manjvredne ali njihovo iztrebljenje za nekaj dobrega. Nikjer ni to pisalo.

Sam nobenega svojega zapisa, tudi nobene svoje misli, ne vidim kot rasistične. Študente in kolege imam z vsega sveta, enega tudi iz Južne Afrike. Na moj odnos do njih barva kože, spol, obleka, veroizpoved … nima prav nobenega vpliva. Zato se sprašujem, od kod ta razlika v dojemanju rasizma. Naj poskušam postaviti hipotezo.

Kristjani verjamemo, da so vsi ljudje ustvarjeni po Božji podobi, da od tod izvira njihovo dostojanstvo, ki je osnova za naš odnos do soljudi in za človekove pravice, ki jim gredo. Zaradi enakosti duš so za nas vsi enaki.

Kdor v duše ne verjame, išče enakost v objektivnem snovnem svetu, kjer je pa objektivno ni. In se grabi za slamice o 99.9% genetski enakosti med ljudmi. Postane strašno občutljiv, če se kaj napiše o merljivih neenakostih glede tega ali onega. Ampak človekovo dostojanstvo ni vezano na to, ali dobro igra šah, lepo poje, pridno dela, ne laže ali pametno glasuje na volitvah. Po teh kriterijih ljudi različno cenimo, gre jim pa enako človeško dostojanstvo in enake človekove pravice.

Drži, da smo ljudje genetsko 99,9% enaki, ampak to je podobno nevzdržen argument, kot da CO2 ne more povzročati globalnega segrevanja, ker ga je v atmosferi manj kot 0,1%. Ljudje se razlikujemo v genih in se razlikujemo v kulturnih vzorcih - memih. Da se rodimo kot nepopisan list in da je vse odvisno samo od okolja, da lahko vsakega pregnetemo v karkoli, je znanstveno ovržena zabloda, ki ima nevarne družbene posledice.

Ampak naj bo jasno: zaradi teh objektivnih razlik med posamezniki in skupinami ne posamezniku ne skupini ne moremo odrekati temeljnega dostojanstva ter človekovih pravic. Vsak si zasluži, da ga sodimo po njegovih osebnih dosežkih in ne po pred-sodkih, ki izvirajo iz statistike ali hevristike.

---

Objavljeno tudi v Večeru 10.9.2024.