Izredno dober zapis. Morali bi se resno zamisliti kam gre današnja družba! Slovenija ima zelo majhen prirast prebivalstva in je to vprašanje še kako pomembno za obstoj našega naroda.
Nekaj dobrih poudarkov je v tej kolumni, predvsem glede materialnega blagostanja, saj nedvomno drži, da je velika zmota, da lahko izboljšanje materialnega položaja, stanovanja, davčne spodbude in brezplačni vrtci, glede rodnosti kaj spremijo. Denar zapravljamo za socialne transferje, spremenilo pa se ne bo nikoli nič zaradi tega. Še pomembnejši poudarek pa je danes vsesplošna prevlada individualizma, ki ima posledice na vseh ravneh; samo "jaz" in "moj", nikoli "mi" in "naš". Poglejte samo kako se starši pogovarjajo na roditeljskih sestankih! Včasih nas je zanimalo kaj je dosegel naš razred, kam bodo šli naši otroci na končni izlet, danes pa nas zanima samo še kakšna krivica se je zgodila moji Sončici ali mojemu Sončku, ostalo me ne zanima. Zato tudi ni nobenega čuta obveznosti, nobenih dolžnosti do bodočih rodov. Rodovi so v množini, moj Sonček pa je samo eden. Res so bili nekoč v družbeni dogovor vključeni tudi še ne rojeni, danes pa je večini zanje prav malo mar in zato se številni tako navdušujejo nad slogani kot je "drill baby drill".
Naj začnem na koncu vašega zapisa. Menim, da naprednost ni težava, če bi bila družba res napredna na vseh področjih ampak je napredna zelo selektivno. Napredek je skrčen za zelo individualne potrebe, danes nimate pametne naprave, ki bi vas opozarjala na vašo dolžnost prispevati k napredku družbe, ampak vse naprave služijo posamezniku, ga osvobajajo in zasužnjujejo. Naslednje kar bi rad dodatno izpostavil je, da je najbolj zgrešena zahteva po enakosti, oprostite, moški in ženska nista enaka in nikoli ne bosta, sta pa lahko enakopravna, kar pa pomeni samo to, da sistem nikogar ne izključuje, ne zapostavlja. Seveda pa je liberalna miselnost to zelo popačila in je začela s kampanjo, da lahko moške in ženske kar izenačimo, da morajo biti kvote, seveda ne povsod ampak tam kjer neki interesni sferi ustreza. Zakaj sem to poudaril, ker vidim problem v tem, da se je liberalna politika začela aktivno vmešavati v vse pore družbenega življenja, da je že dolgo nazaj prešla vse meje dobrega okusa in posledice so danes vidne. Problem je, da politika prisiljuje ženske, da so "emancipirane" pa naj to pomeni karkoli že? In ko se enkrat vzpostavi taka klima so posledice točno to, kar je zapisano v tem prispevku, ni rojstev saj otrok pomeni nepremostljivo oviro.
"Posameznik je postal pomembnejši od skupnosti, naroda ali civilizacije."
Ja, in če je kot posameznik mišljen slehernik, je to voda na mlin skrajni levici,
da prazna kot je vrednot, lahko napada in uničuje vrednote, ki so temelj "skupnosti, naroda ali civilizacije".
Po drugi strani pa je ideja: "Posameznik je postal pomembnejši od skupnosti, naroda ali civilizacije." orodje družbeno neodgovorne "meritokracije", egoistične-nehumane "smetane", ki živi v stilu "za menoj potop".
Tako se skrajno desni interesi ujemajo s skrajno levimi. Obe stranipa vidita sovražnika v nosilcih vrednot in iteresov skupnosti, naroda, civilizacije. Med njimi jim gredo najbolj v nos suverenistični voditelji.
naj dodam še danes že staro, pa po mojem še vedno ustrezno ekonomsko razlago.
Včasih so bili otroci potrebni za preživljanje družine. Že zgodaj so prispevali npr pri delu na kmetiji, šli so hitro tudi služit. Ko so starši ostareli, so otroci skrbeli za njih.
Danes nič od tega ni več ekonomsko potrebno. Zato so otroci postali investicija - namesto, da bi otroci delali za družino, starši delajo, da bi bili lahko otroci srečni, hodili v šole in na razne dejavnosti čim dlje, dobili stanovanje itd, hkrati pa starši delajo tudi zato, da na stara leta ne bodo otrokom v breme.
V otroke se torej danes investira ogromno, in to stane, donos teh investicij pa pripade otroku.. če dodaš še to, da ni več statu "imeti otroka", ampak "imeti lepega, pametnega in uspešnega otroka", je potrebna investicija še toliko večja.
In zato jih pač manj - več stanejo in manj prinesejo, v ekonomskem smislu seveda. K sreči obstajajo tudi neekonomski razlogi, sicer bi jih bilo še manj.
Ja, to je res. Ekonomski argument, kot sem ga na kratko povzel, sem vedno srečal narejen med obdobji (bolj in manj "bogatimi"), ne med sloji v istem obdobju. Čeprav, vsaj za plemstvo so bili otroci tudi že takrat investicija v smislu, da so s porokami otrok sklepali zavezništva z drugimi.
Je pa treba dodati še dve stvari, ki sem jih pozabil. Eno je nižja verjetnost preživetja otrok do odrasle dobe, torej jih je bilo včasih že zato smiselno imeti (nekaj) več. Druga je seveda tehnološki napredek pri metodah "načrtovanje rojstev". To pomeni, da je število otrok danes veliko lažje uskladiti z dejanskimi preferencami kot je bilo včasih. Kar pomeni, morda bi bilo otrok že v prejšnjih obdobjih manj, če bi imeli bolj zanesljive metode kontracepcije.
Sicer pa, da se razumemo, ne pravim, da lahko ekonomska logika vse pojasni, lahko pa da komplementarne razlage, včasih tudi boljše. Pri številu otrok vsekakor komplementarne, saj je tu veliko razlogov in motivov, ki niso primarno ekonomski.
Veliko se govori o umiranju civilizacije. Ob današnjem blagostanju večina tega niti ne opazi ali pa ne razume. V tem zapisu je izpostavljeno nekaj, kar je verjetno ključni razlog. Priznam, tudi sam tega nisem videl tako in sem vesel te kolumne. Upam, da bomo v prihodnje več govorili o tem in tudi kaj premaknili.
bo Materinski dan večji praznik od Dneva žensk in kdaj bomo praznovali Očetovski dan?
Takrat, ko bo dovolj ljudi dojelo, da je človeštvo v svojem razvoju ustavrilo razmere usodne soodvisnosti. Da razvoj, ki manjšini prinese veliko korist, istočasno pa slabša pogoje življenja veliki večini, ne moremo več meriti kot napredek (BDP).
Ekonomija, ki sledi le interesu obeh direktno udeleženih strani
in ga meri
s kvanti-teto (količino) in
kvaliteto (ustreznost za kupca/prejemnika)
je prispela do razmer, ko družbi kot celoti to ne prinaša več koristi.
Vsak začetek potrebuje idejo novega.
"Na začetku je bile beseda"
Ta beseda je sedaj pojem, ki označije dobro za vse.
Ki ne prinaša včec slabega za večino kot dobrega za manjšino.
Ideja "družbena odgovornost" se ni prijela ker jo večina dojema kot luksuz dobrodelništva.
Rešitev pa je v družbenoodgovornosti dejavnosti, s katero "dobrodelniki" pridejo do tega kar potem plemenito delijo. Kako pa meriti družbenoodgovornost dejavnosti?
Količino merimo z KVANTI-teto
koristnost za sodelujoče merimo s KVALI-teto
dužbenoodgovornost pa merimi s QUIN-titeto.
Kraljica je VB pojem varuha skupnega dobrega.
Torej: KDAJ bo Materinski dan večji praznik od Dneva žensk in kdaj bomo praznovali Očetovski dan? Ko bodo družbenovplivni nosilci odločanja sledili ideji QUIN-titete.
Izredno dober zapis. Morali bi se resno zamisliti kam gre današnja družba! Slovenija ima zelo majhen prirast prebivalstva in je to vprašanje še kako pomembno za obstoj našega naroda.
Nekaj dobrih poudarkov je v tej kolumni, predvsem glede materialnega blagostanja, saj nedvomno drži, da je velika zmota, da lahko izboljšanje materialnega položaja, stanovanja, davčne spodbude in brezplačni vrtci, glede rodnosti kaj spremijo. Denar zapravljamo za socialne transferje, spremenilo pa se ne bo nikoli nič zaradi tega. Še pomembnejši poudarek pa je danes vsesplošna prevlada individualizma, ki ima posledice na vseh ravneh; samo "jaz" in "moj", nikoli "mi" in "naš". Poglejte samo kako se starši pogovarjajo na roditeljskih sestankih! Včasih nas je zanimalo kaj je dosegel naš razred, kam bodo šli naši otroci na končni izlet, danes pa nas zanima samo še kakšna krivica se je zgodila moji Sončici ali mojemu Sončku, ostalo me ne zanima. Zato tudi ni nobenega čuta obveznosti, nobenih dolžnosti do bodočih rodov. Rodovi so v množini, moj Sonček pa je samo eden. Res so bili nekoč v družbeni dogovor vključeni tudi še ne rojeni, danes pa je večini zanje prav malo mar in zato se številni tako navdušujejo nad slogani kot je "drill baby drill".
Naj začnem na koncu vašega zapisa. Menim, da naprednost ni težava, če bi bila družba res napredna na vseh področjih ampak je napredna zelo selektivno. Napredek je skrčen za zelo individualne potrebe, danes nimate pametne naprave, ki bi vas opozarjala na vašo dolžnost prispevati k napredku družbe, ampak vse naprave služijo posamezniku, ga osvobajajo in zasužnjujejo. Naslednje kar bi rad dodatno izpostavil je, da je najbolj zgrešena zahteva po enakosti, oprostite, moški in ženska nista enaka in nikoli ne bosta, sta pa lahko enakopravna, kar pa pomeni samo to, da sistem nikogar ne izključuje, ne zapostavlja. Seveda pa je liberalna miselnost to zelo popačila in je začela s kampanjo, da lahko moške in ženske kar izenačimo, da morajo biti kvote, seveda ne povsod ampak tam kjer neki interesni sferi ustreza. Zakaj sem to poudaril, ker vidim problem v tem, da se je liberalna politika začela aktivno vmešavati v vse pore družbenega življenja, da je že dolgo nazaj prešla vse meje dobrega okusa in posledice so danes vidne. Problem je, da politika prisiljuje ženske, da so "emancipirane" pa naj to pomeni karkoli že? In ko se enkrat vzpostavi taka klima so posledice točno to, kar je zapisano v tem prispevku, ni rojstev saj otrok pomeni nepremostljivo oviro.
Pomembno je opozorilo:
"Posameznik je postal pomembnejši od skupnosti, naroda ali civilizacije."
Ja, in če je kot posameznik mišljen slehernik, je to voda na mlin skrajni levici,
da prazna kot je vrednot, lahko napada in uničuje vrednote, ki so temelj "skupnosti, naroda ali civilizacije".
Po drugi strani pa je ideja: "Posameznik je postal pomembnejši od skupnosti, naroda ali civilizacije." orodje družbeno neodgovorne "meritokracije", egoistične-nehumane "smetane", ki živi v stilu "za menoj potop".
Tako se skrajno desni interesi ujemajo s skrajno levimi. Obe stranipa vidita sovražnika v nosilcih vrednot in iteresov skupnosti, naroda, civilizacije. Med njimi jim gredo najbolj v nos suverenistični voditelji.
Zapis je zelo poučen. Hvala.
Marko
Žiga,
naj dodam še danes že staro, pa po mojem še vedno ustrezno ekonomsko razlago.
Včasih so bili otroci potrebni za preživljanje družine. Že zgodaj so prispevali npr pri delu na kmetiji, šli so hitro tudi služit. Ko so starši ostareli, so otroci skrbeli za njih.
Danes nič od tega ni več ekonomsko potrebno. Zato so otroci postali investicija - namesto, da bi otroci delali za družino, starši delajo, da bi bili lahko otroci srečni, hodili v šole in na razne dejavnosti čim dlje, dobili stanovanje itd, hkrati pa starši delajo tudi zato, da na stara leta ne bodo otrokom v breme.
V otroke se torej danes investira ogromno, in to stane, donos teh investicij pa pripade otroku.. če dodaš še to, da ni več statu "imeti otroka", ampak "imeti lepega, pametnega in uspešnega otroka", je potrebna investicija še toliko večja.
In zato jih pač manj - več stanejo in manj prinesejo, v ekonomskem smislu seveda. K sreči obstajajo tudi neekonomski razlogi, sicer bi jih bilo še manj.
Težava s tem argumentom je, da so imeli tudi bogati - plemstvo, trgovci, obrtniki - veliko otrok. Cesarica Marija Terezija npr. 16.
Ja, to je res. Ekonomski argument, kot sem ga na kratko povzel, sem vedno srečal narejen med obdobji (bolj in manj "bogatimi"), ne med sloji v istem obdobju. Čeprav, vsaj za plemstvo so bili otroci tudi že takrat investicija v smislu, da so s porokami otrok sklepali zavezništva z drugimi.
Je pa treba dodati še dve stvari, ki sem jih pozabil. Eno je nižja verjetnost preživetja otrok do odrasle dobe, torej jih je bilo včasih že zato smiselno imeti (nekaj) več. Druga je seveda tehnološki napredek pri metodah "načrtovanje rojstev". To pomeni, da je število otrok danes veliko lažje uskladiti z dejanskimi preferencami kot je bilo včasih. Kar pomeni, morda bi bilo otrok že v prejšnjih obdobjih manj, če bi imeli bolj zanesljive metode kontracepcije.
Sicer pa, da se razumemo, ne pravim, da lahko ekonomska logika vse pojasni, lahko pa da komplementarne razlage, včasih tudi boljše. Pri številu otrok vsekakor komplementarne, saj je tu veliko razlogov in motivov, ki niso primarno ekonomski.
Veliko se govori o umiranju civilizacije. Ob današnjem blagostanju večina tega niti ne opazi ali pa ne razume. V tem zapisu je izpostavljeno nekaj, kar je verjetno ključni razlog. Priznam, tudi sam tega nisem videl tako in sem vesel te kolumne. Upam, da bomo v prihodnje več govorili o tem in tudi kaj premaknili.
KDAJ
bo Materinski dan večji praznik od Dneva žensk in kdaj bomo praznovali Očetovski dan?
Takrat, ko bo dovolj ljudi dojelo, da je človeštvo v svojem razvoju ustavrilo razmere usodne soodvisnosti. Da razvoj, ki manjšini prinese veliko korist, istočasno pa slabša pogoje življenja veliki večini, ne moremo več meriti kot napredek (BDP).
Ekonomija, ki sledi le interesu obeh direktno udeleženih strani
in ga meri
s kvanti-teto (količino) in
kvaliteto (ustreznost za kupca/prejemnika)
je prispela do razmer, ko družbi kot celoti to ne prinaša več koristi.
Vsak začetek potrebuje idejo novega.
"Na začetku je bile beseda"
Ta beseda je sedaj pojem, ki označije dobro za vse.
Ki ne prinaša včec slabega za večino kot dobrega za manjšino.
Ideja "družbena odgovornost" se ni prijela ker jo večina dojema kot luksuz dobrodelništva.
Rešitev pa je v družbenoodgovornosti dejavnosti, s katero "dobrodelniki" pridejo do tega kar potem plemenito delijo. Kako pa meriti družbenoodgovornost dejavnosti?
Količino merimo z KVANTI-teto
koristnost za sodelujoče merimo s KVALI-teto
dužbenoodgovornost pa merimi s QUIN-titeto.
Kraljica je VB pojem varuha skupnega dobrega.
Torej: KDAJ bo Materinski dan večji praznik od Dneva žensk in kdaj bomo praznovali Očetovski dan? Ko bodo družbenovplivni nosilci odločanja sledili ideji QUIN-titete.