Podnebni lovci na čarovnice

Polemika z dr. Borisom Vezjakom. Izjemoma.

Z osebami, kot je Vezjak, se ne ukvarjam, ampak ker so mi ravno nesli na nos njegovo kolumno se izjemoma bom. In to samo zato, ker je njegov način polemike na posebno nizkem nivoju.

Namreč skozi celo kolumno se ukvarja s tem, kaj da sem rekel in kaj da sem mislil in kako da je to pregrešno. Ne da bi objavil en sam link, eno samo povezavo do mojih integralnih besedil [tu, tu in tu] ali tvitov [tu]. Ne da bi bralcu zaupal, da si sam ustvari mnenje, da sam preveri, ali je Vezjak interpretiral pošteno, ali da sam preveri, ali Vezjak obračunava z jeklenim možem, ali pa si je izmislil slamnatega moža, ki mu je še kos.

Ampak tega sem navajen. Na levi skoraj ni junaka, ki bi polemizirali s tem, kar res pravim, ampak mi morajo stališča pokvečiti, da bi jim bili kos. Lep primer take laži je tista, da sem rekel, da je posilstvo samo faul ali tista, da so Afričani bolj butasti od Evropejcev. To je žalostno in za javni diskurz škodljivo.

Gre še nižje

Ampak nizkotnosti ne očitam zato. Gre že nižje. Da si namreč ob tem, da se boji citirati, s čem polemizira, upa napisati, da jaz že v naprej primaknem "freudovski Verneinung s pojasnilom, da ga bomo verjetno narobe razumeli".

Celo kolumno se trudi, da bi iz iztrganih citatov zgradil neko zgodbo, da bi bralcu vsilil kako me razumeti, skrbno pazi, da bralec ne bi prebral izvirnikov, in potem ima obraz dodati si varovalko, da bom rekel, da so me narobe razumeli!?

Skratka

Vezjak si ne upa svojih bralcev spustiti do mojih tekstov, ker bi se njegovi argumenti podrli kot hiša iz kart, ker bi jaz lahko koga prepričal z močjo argumentov. Zato me je bilo treba tudi ukiniti na Siolu.