Decembra gremo kot kaže še na referendum o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Imel bo tri razsežnosti: vsebinsko, politično in duhovno. Razlikovati moramo namreč med tem, o čem bodo volivci formalno odločali, kako bo izid politično interpretiran in kaj rezultat pove o stanju duha v državi.
Vsebinsko referendum ne bo odločal o davkih
Ustava v 90. členu izrecno prepoveduje referendume o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah. Razlog je razumljiv. Davčna politika je odgovornost parlamentarne večine, ki mora zagotavljati financiranje države. Če bi o vsakem davku odločali na referendumu, bi lahko večina zavračala davke, ki jih mora plačevati sama, in podpirala tiste, ki bremenijo druge; ali pa bi davke zavračala na splošno.
Za populiste (in naši levičarji to so) je posebej privlačna možnost, da večina odloči, koliko več mora plačati premožnejša manjšina. Prav pred takšnim preglasovanjem manjšino ustavna ureditev varuje.
Ker pa Razvojni zakon vsebuje tudi nedavčne določbe, je Ustavno sodišče referendum dovolilo. Toda s tem se odpira vprašanje, ali sme zavrnitev celotnega zakona za eno leto preprečiti tudi ponovno sprejetje njegovih davčnih rešitev.
Prepričljivejša je razlaga, da ne sme. Koalicija bi morala imeti možnost davčne določbe takoj ponovno sprejeti v samostojnih davčnih zakonih. Drugačna razlaga bi omogočila, da referendum o nedavčnih določbah posredno blokira davčno zakonodajo, o kateri referendum po Ustavi ni dovoljen.
Ustavno sodišče je v 64. točki odločbe U-I-106/26 izrecno zapisalo, da obsega enoletne prepovedi po 25. členu Zakona o referendumu in ljudski iniciativi ni presojalo. Na to pravno praznino je v pritrdilnem ločenem mnenju posebej opozoril ustavni sodnik Rok Svetlič. Vprašanje torej ostaja odprto. Obstajajo pa tehtni ustavnopravni argumenti, da zavrnitev razvojnega zakona ne more za leto dni blokirati ponovnega sprejemanja njegovih davčnih rešitev.
Posledice zavrnitve bodo pri nedavčnih rešitvah.
Enoletna prepoved ponovnega sprejetja rešitev, ki bi bile vsebinsko v nasprotju z odločitvijo na referendumu, pomeni, da koalicija eno leto ne bi mogla urejati zaposlovanja starejših delavcev, dvojnega statusa upokojencev, odgovornosti delodajalcev za škodo zdravstveni blagajni in kratkotrajnega oddajanja stanovanj.
Posebej škodljiva bi bila blokada sprememb zdravstvene zakonodaje. Razvojni zakon omogoča večjo fleksibilnost dodatnega dela zdravstvenih delavcev, tudi zunaj matičnih javnih zavodov. S tem bi lahko bolje izkoristili razpoložljive človeške zmogljivosti, povečali obseg storitev in skrajšali čakalne vrste.
Prav zaradi teh konkretnih posledic se je vredno potruditi, da bi bil zakon na referendumu potrjen.
Zavrnitev zakona ne bi bila nezaupnica koaliciji
Referendum je, pravi Ustavno sodišče, legalen, nima pa politične legitimnosti. Zakaj?
Če bi omenili, da bo zakon povzročil miljardno luknjo bi imeli boljšo kolumno. Referendume o davkih so prepovedali ravno zato, da ne bi referendumi povzročal finančne škode. Naslednjič priporočam da napišete kolumno o tem kateri rezi so najbolj smiselni, da pokrijejo nižje davke direktorjev.