Avtor na začetku zapiše: V svojem bistvu pa praznik označuje enega najbolj radikalnih zasukov v zgodovini zahodne civilizacije. Je trenutek, ko do takrat lokalna judovska vera prestopi plemenski okvir in postane univerzalno krščanstvo. Ker kralji niso kralji, ampak modreci, magi, učenjaki, praznik postavi tudi temelje odnosu krščanstva in znanosti.
To je zgodovinsko vzeto (morda) sicer res, vendar je tu ključni stavek trditev: ko do takrat lokalna judovska vera prestopi plemenski okvir in postane univerzalno krščanstvo. Zakaj je to ključni stavek? Zato, ker se takoj postavi vprašanje: kako je do te uveljavitve sploh prišlo? Domnevamo lahko, da ne zlahka in ne brez prisile. In kdo je takšno spremembo v miselnosti v praksi uveljavil in s kakšno pravico?
Zgodovina verstev je dolga, prehod iz čaščenja množice bogov (politeizma) do monoteizma ni bil povsod po svetu enoznačen. A je imel neko svojo logiko. Opozoril bi na knjigo Jana Assmanna: Bog in bogovi v starem Egiptu in Izraelu ter vzniku monoteizma (mimogrede, trenutno obstaja v slovenščini samo v mojem še ne objavljenem prevodi) ter o vzniku monoteizma.
Ampak gremo naprej: Avtor zapiše: Kralji niso bili kralji, ampak modreci. Niso prišli v Betlehem kljub svoji modrosti, temveč zaradi nje. Sledili so znanosti, astronomiji, zvezdi repatici, našli pa živorojenega Boga. Znanost torej vodi k Bogu, ne stran. Znanost tudi prej ali slej trči na svoj rob. Onkraj tega roba se ne začne nova razlaga sveta, temveč presežno, ki ni predmet znanstvenega pojasnjevanja, ampak čaščenja in obdarovanja.
V nadaljevanju avtor zapiše: pomenljivo je, da modreci v Betlehem nisi prišli kljub svoji modrosti, temveč zaradi nje. Razumem avtorjev poudarek, a se mi zdi stavek nekoliko ponesrečeno oblikovan; Sam bi to misel oblikoval takole (se opravičujem): prišli so v Betlehem, ker so bili modri. In nadalje: niso sledili znanosti, so pa opazovali nebo (bili so začetniki astronomije). Vse, kar sem doslej zapisal, so samo drobne opazke, ampak tisto, kar se mi zdi za ta prispevek bistveno, je, citiram: Znanost tudi prej ali slej trči na svoj rob. Onkraj tega roba se ne začne nova razlaga sveta, temveč presežno, ki ni predmet znanstvenega pojasnjevanja, ampak čaščenja in obdarovanja.
Vse tu zapisano podpišem, se pa ne strinjam, dopuščam možnost, da nisem najbolje razumel avtorjeve misli, da je stvarstvo razumu doumljivo, urejeno in dostopno spoznanju. Po mojem mnenju ni. Zakaj ne? Ker se znanost ne ukvarja z »zakaji« ampak s »kakoji«. Najpametnejši znanstveniki, fiziki, kozmologi skušajo pojasnjevati, kako so se nekateri procesi v vesolju (in seveda na Zemlji) odvijali in to počnejo dovolj prepričljivo, vse, dokler neka nova teorija (nova spoznanja) njihove ne ovržejo. Se pa ne ukvarjajo s tem, zakaj, je do tega, kar človek danes lahko na kratko ubesedi kot življenje in zavest o bistvu življenja (torej zavest o tem, da sem), sploh prišlo! Skratka, dr. Žiga Turk nas sledilce njegovega podkasta vedno znova podžiga, k vedno novemu razmisleku, o tem tako starem vprašanju, ki ga je tako lepo upodobil slikar Gaugin: Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo?
Tako lepo napisano, pa hvala za nasvet kaj gospodinja postreže kolednikom, meni so zapeli dve pesmi, samo za bohlonaj, se moram drugo leto bolje pripravit, žganje so odklonili.
Zanimivo.
Tako preprosto jasno in tako neverjetno logično povedano.
Sijajkna razlaga za vsakega, ki dobro misli !!
Avtor na začetku zapiše: V svojem bistvu pa praznik označuje enega najbolj radikalnih zasukov v zgodovini zahodne civilizacije. Je trenutek, ko do takrat lokalna judovska vera prestopi plemenski okvir in postane univerzalno krščanstvo. Ker kralji niso kralji, ampak modreci, magi, učenjaki, praznik postavi tudi temelje odnosu krščanstva in znanosti.
To je zgodovinsko vzeto (morda) sicer res, vendar je tu ključni stavek trditev: ko do takrat lokalna judovska vera prestopi plemenski okvir in postane univerzalno krščanstvo. Zakaj je to ključni stavek? Zato, ker se takoj postavi vprašanje: kako je do te uveljavitve sploh prišlo? Domnevamo lahko, da ne zlahka in ne brez prisile. In kdo je takšno spremembo v miselnosti v praksi uveljavil in s kakšno pravico?
Zgodovina verstev je dolga, prehod iz čaščenja množice bogov (politeizma) do monoteizma ni bil povsod po svetu enoznačen. A je imel neko svojo logiko. Opozoril bi na knjigo Jana Assmanna: Bog in bogovi v starem Egiptu in Izraelu ter vzniku monoteizma (mimogrede, trenutno obstaja v slovenščini samo v mojem še ne objavljenem prevodi) ter o vzniku monoteizma.
Ampak gremo naprej: Avtor zapiše: Kralji niso bili kralji, ampak modreci. Niso prišli v Betlehem kljub svoji modrosti, temveč zaradi nje. Sledili so znanosti, astronomiji, zvezdi repatici, našli pa živorojenega Boga. Znanost torej vodi k Bogu, ne stran. Znanost tudi prej ali slej trči na svoj rob. Onkraj tega roba se ne začne nova razlaga sveta, temveč presežno, ki ni predmet znanstvenega pojasnjevanja, ampak čaščenja in obdarovanja.
V nadaljevanju avtor zapiše: pomenljivo je, da modreci v Betlehem nisi prišli kljub svoji modrosti, temveč zaradi nje. Razumem avtorjev poudarek, a se mi zdi stavek nekoliko ponesrečeno oblikovan; Sam bi to misel oblikoval takole (se opravičujem): prišli so v Betlehem, ker so bili modri. In nadalje: niso sledili znanosti, so pa opazovali nebo (bili so začetniki astronomije). Vse, kar sem doslej zapisal, so samo drobne opazke, ampak tisto, kar se mi zdi za ta prispevek bistveno, je, citiram: Znanost tudi prej ali slej trči na svoj rob. Onkraj tega roba se ne začne nova razlaga sveta, temveč presežno, ki ni predmet znanstvenega pojasnjevanja, ampak čaščenja in obdarovanja.
Vse tu zapisano podpišem, se pa ne strinjam, dopuščam možnost, da nisem najbolje razumel avtorjeve misli, da je stvarstvo razumu doumljivo, urejeno in dostopno spoznanju. Po mojem mnenju ni. Zakaj ne? Ker se znanost ne ukvarja z »zakaji« ampak s »kakoji«. Najpametnejši znanstveniki, fiziki, kozmologi skušajo pojasnjevati, kako so se nekateri procesi v vesolju (in seveda na Zemlji) odvijali in to počnejo dovolj prepričljivo, vse, dokler neka nova teorija (nova spoznanja) njihove ne ovržejo. Se pa ne ukvarjajo s tem, zakaj, je do tega, kar človek danes lahko na kratko ubesedi kot življenje in zavest o bistvu življenja (torej zavest o tem, da sem), sploh prišlo! Skratka, dr. Žiga Turk nas sledilce njegovega podkasta vedno znova podžiga, k vedno novemu razmisleku, o tem tako starem vprašanju, ki ga je tako lepo upodobil slikar Gaugin: Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo?
Po mojem mnenju je doumljivo .. prav obravnavani tekst to tako lepo in razumljivo pojasnjuje ... da znanost nekje trči ob rob ... onkraj roba ...
Tako lepo napisano, pa hvala za nasvet kaj gospodinja postreže kolednikom, meni so zapeli dve pesmi, samo za bohlonaj, se moram drugo leto bolje pripravit, žganje so odklonili.
Tako lepo in razumljivo povedano, hvala g.Turk in vse dobro vam želim !!
Krasno. ❤️