Niso nasilneži samo tisti iz zadnjih klopi, ki vsak prepir zaključijo s pretepom, ampak tudi pripadniki t.i. inteligence, ki sogovorniku očitajo simpatije do Hitlerja, rasizem, fašizem ipd.
Morda bi bilo dobro, da se vzdržite komentiranja osebnih zadev, če pravzaprav nimate podatkov in nekaj uganjujete. "Mogoče preveč v kontaktu" pomeni, da ne veste nič in prav bi bilo Grudna tule izpustiti.
Druga ali tretja generacija priseljencev bi lahko dosegala iste rezultate, če države ne bi izvajale integracije (ali pol integracije), temveč asimilacijo, ki zahteva nekaj prilagajanja in razumevanja okolja, kulture in običajev s strani priseljencev. Dandanes težko kdo upa izjaviti, da edino asimilacija prinaša ugodne rezultate za priseljence in staroselce.
Druga generacija priseljencev iz bivših jugo republik, rojenih v 60-tih in 70-tih, dejansko dosega enake rezultate in ni nobenih razlik ali diskriminacije. Ker so se uspešno asimilirali pa to ne način, da bi pozabili svoje poreklo ali kulturo. Samo delali in učili so se enako prizadevno (ali pa še bolj) kot avtohtoni prebivalci.
Gotovo je bila situacija v bivši državi specifična in jo je težko primerjati z današnjimi globalnimi migracijami. Pa vendar nimamo ene evropske države ali modela, ki ga lahko označimo kot uspešno integracijio priseljencev. Ker integracija ne deluje, samo ustvarja močne homogene skupine, ki so v stalnem konfilktu z vsem, kar je tam že tisočletja. Priročen izgovor pa je...diskriminacija.
Morda bi bilo dobro, da se vzdržite komentiranja osebnih zadev, če pravzaprav nimate podatkov in nekaj uganjujete. "Mogoče preveč v kontaktu" pomeni, da ne veste nič in prav bi bilo Grudna tule izpustiti.
Druga ali tretja generacija priseljencev bi lahko dosegala iste rezultate, če države ne bi izvajale integracije (ali pol integracije), temveč asimilacijo, ki zahteva nekaj prilagajanja in razumevanja okolja, kulture in običajev s strani priseljencev. Dandanes težko kdo upa izjaviti, da edino asimilacija prinaša ugodne rezultate za priseljence in staroselce.
Druga generacija priseljencev iz bivših jugo republik, rojenih v 60-tih in 70-tih, dejansko dosega enake rezultate in ni nobenih razlik ali diskriminacije. Ker so se uspešno asimilirali pa to ne način, da bi pozabili svoje poreklo ali kulturo. Samo delali in učili so se enako prizadevno (ali pa še bolj) kot avtohtoni prebivalci.
Gotovo je bila situacija v bivši državi specifična in jo je težko primerjati z današnjimi globalnimi migracijami. Pa vendar nimamo ene evropske države ali modela, ki ga lahko označimo kot uspešno integracijio priseljencev. Ker integracija ne deluje, samo ustvarja močne homogene skupine, ki so v stalnem konfilktu z vsem, kar je tam že tisočletja. Priročen izgovor pa je...diskriminacija.