Za katastrofo niso krive podnebne spremembe

Niso "krive" v smislu, da če bomo odpravili podnebne spremembe (in to se prej kot v sto letih itak ne bo zgodilo), pa ujm ne bo več.

Poplave v Poljanski dolini leta 1658 [vir].

Povsem mogoče je, da so zaradi malenkost višjih temperatur nekateri dogodki malenkost pogostejši, ampak, kot je povedal hidrolog g. Janez Polajnar, naš relief so oblikovali taki dogodki, kot so se zgodili prejšnji teden. Ves čas se dogajajo. Ne vsako leto, vsakih 10, 20, 50, 100, 500 let pa. Ravnice v dolinah med hribi so ravne zato, poenostavljam, ker je poplava enakomerno nanesla prod.

Pojasniti je tudi treba pojem katastrofe. Je bila zadnja katastrofa katastrofa za srne, zajce in ribe? Ali za ljudi? Je bila to katastrofa za naravo ali za človeka? Je katastrofa večja zaradi podnebnih sprememb ali zaradi sprememb, če karikiram, prostorskih aktov?

Ozke doline še nikoli niso bile tako pozidane in pozidava prej ni bi bila tako občutljiva na vodo. Če je hišo zalilo pred 200 leti, je bila sama od sebe v prejšnjem stanju čez dva tedna. Nobenega parketa ni bilo, da bi ga dvignilo, pohištva pa toliko, da so ga komot nesli na podstrešje. Ni bilo mostov, da bi jih odneslo, ampak so voli voz čez kakšno plitvino vlekli na drugo stran. Po katastrofi je bila plitvina pač nekje drugje.

Zato pravim v zadnji kolumni, da za slabo vreme ni nihče kriv. Za to, koliko je škode, pa seveda krivci so.

In ta razmislek mora informirati tudi ukrepanje.

Sredstva niso neomejena. Lahko jih usmerimo v popravljanje podnebja, lahko pa v povečevanje odpornosti na vremenske dogodke. Dilema npr. je, ali subvencije električnih avtomobilov ali nekaj višji protipoplavni nasipi.

Glede na učinek bi bilo pametno podnebje popravljati samo z ukrepi, ki ne stanejo nič ali imajo celo negativen strošek (npr. izolacija stavb, jedrska energetika), denar pa nameniti za investicije v odpornejšo infrastrukturo.