Države, kot sta Poljska in Estonija, dosegajo izjemen gospodarski napredek, Slovenija pa nazaduje. Ker se mehanizem, ki poganja napredek, vrti v napačno smer.
Odlična, sistematična analiza vzvodov za nazadovanje Slovenije. Tako, kot Trumpova zmaga v Ameriki ni bila presenečenje, tudi nazadovanje Slovenije ni presenečenje.
Noben od citiranih analitikov ni bil niti levičar, niti desničar. Noben ni skušal ustvarjati "sprave" med levo in desno stranjo. Ne. Sestavljali so zgodbo konservativne trajnostne politike, ki vidi levi ali desni pol kot ekstrema, s katerima se nima smisla ukvarjati.
Mogoče sem malo preveč naložil ob tem odličnem prispevku, ampak, kaj pa morem...
... "Pekovski pomočniki in mesarski vajenci so postali sodniki, v vile predvojnih podjetnikov so se vselili falirani študenti in tesarji, državo pa je vodil ključavničar".
Pred tem pa so s krvavo komunistično revolucijo pobili ali pregnali narodov cvet intelektualcev, gospodarstvenikov, kulturnikov, kmečkih gospodarjev, ... in za naslednjih 150 let pohabili narodov oziroma slovenski genom.
Mislim, da bo pač treba počakati, da nas VSI prehitijo, da bomo krepko zaostali za drugimi in da se generacija zamenja. Ko bodo z novimi očmi jezno ugotavljali, da ne želijo več capljati so šele spremembe možne.
Boli tole: "Pred drugo svetovno vojno je današnja Slovenija imela 1.450.000 prebivalcev. Zaradi revolucije in vojne je umrlo kar 90.000 ljudi, kar vključuje vsaj 24.000 ubitih s strani zmagovalcev revolucije ter 17.000 Slovencev, ki so emigrirali po vojni. Poleg tega je bilo prisilno izgnanih 25.000 Nemcev in 22.000 Italijanov. Skupno je tako Slovenija izgubila približno 6 % prebivalstva." Med pobitimi tudi podjetnik iz našega rodbinskega drevesa. Zato ker je bil podjetnik.
Acemoglu in Robinson sta potem napisala še eno knjigo (The Narrow Corridor), kjer pravita, da napredek goni naprej konfliktna dinamika med oblastjo in (civilno) družbo, v katerem nobena ne sme zmagati (če oblast, je diktatura, če družba, je anarhija - poenostavljeno povedano).
No, pri nas je civilna družba učinkovita v kontroli oblasti samo, ko imamo Janševe vlade. Sicer je v glavnem dobro plačan pudel. Kar je seveda samo še en vidik "institucionalne kontinuitete", o kateri pišeš.
Tisto s civilno družbo, me ne prepriča. Da nimamo diktature, naj bi skrbelo menjavanje oblasti (checks and balances tudi na časovni osi), omejena oblast, svobodno gospodarstvo, ne pa civilna družba in še posebej ne, če imamo v mislih neka društva, ki si jih postavi politika ali si jih poceni, ceneje kot politike, kupi gospodarstvo.
Ja, onadva bolj široko govorita o "society". V smislu, kaj ti pomaga npr računsko sodišče ali fiskalni svet kot check, če ga pa nihče ne upošteva in zaradi tega tudi ne kolesari. Se pravi, checks and balances rabijo tudi pritisk/podporo od družbe, da delujejo. Seveda ne naš tip CD, se strinjam.
Poljska in Estonija cvetita zaradi zemljepisne lege in strahu EU pred vojno. Vsaj ljubljanska elita, ki jo postavljate za rešitev, pa meni in še komu ni ljuba, ampak vidim(o) samo zmaje, ki bruhajo okrog svoje žveplo. To ni žlahtnost, zaradi katere smo preživeli.
Kljub medsebojni interakciji pa je vseeno dobro postaviti hierarhijo omenjenih dejavnikov, ki jih razumem po sledečem vrstnem redu: kultura/vrednote->inštitucije->elite.
Na zahodu so prišli do podobnih problemov vendar po drugi poti, preko počasne razgradnje vrednost in ne na silo, preko divjaške revolucije, ki jo je pri nas omogočila že 2. svetovna vojna. Tako da nismo osamljen primer, precej se lahko naučimo kar od tam.
Zadnje čase se ne namreč ne ukvarjam več z iskanjem in dokazovanjem vzrokov in potrjevanja stanja, ker je pač jasno, da tu smo. To je dejstvo. Zato na hitro prebiram kolumne ali knjigo in na koncu iščem predvsem predloge kako naprej. To vedno najdem tudi pri vas, bravo.
POMEMBNO, kar želim dodati k vašemu razmišljanju:
Pri zdravljenju kulturnega socializma moramo preiti v kulturni holizem in ne v dosledno restavracijo konservativne družbe. To pomeni postaviti nazaj na mesto vrednote, ki so naravne večini ljudi (narodna identiteta, vera, pravičnost, ...), zraven pa pustiti pridobitve liberalne demokracije in človekovih pravic. Manjšine lahko postavimo na mesto, brez da zato razgradimo kohezijo večine. Dolgotrajno delo, kjer se bo potrebno doseči nevtralnost ali pa vsaj uravnoteženost inštitucij. Sploh tistih, ki vzgajajo nove generacije državljanov.
Druge poti ni, vse se da. In kdor bo hotel sodelovati, ne bo žel neposrednih koristi, ampak bo vlagal v nekaj višjega, preprosto rečeno v "narodov blagor". Največje stvari, ki so se zgodile v človeštvu, so nastale skoraj iz "nič", zato Božični čas praznujemo še danes in ga bomo najverjetneje večno. Vsi apostoli so delali prostovoljno, na osnovi upanja, za človečnost. Zato smo spet tam in na nas je, kakšna prihodnost nas čaka.
Kako pa sprememba poteka v praksi, se bomo lahko pričeli učiti na primeru MAGA in DOGE, kasneje pa tudi na EU državah.
Odlična, sistematična analiza vzvodov za nazadovanje Slovenije. Tako, kot Trumpova zmaga v Ameriki ni bila presenečenje, tudi nazadovanje Slovenije ni presenečenje.
Noben od citiranih analitikov ni bil niti levičar, niti desničar. Noben ni skušal ustvarjati "sprave" med levo in desno stranjo. Ne. Sestavljali so zgodbo konservativne trajnostne politike, ki vidi levi ali desni pol kot ekstrema, s katerima se nima smisla ukvarjati.
Mogoče sem malo preveč naložil ob tem odličnem prispevku, ampak, kaj pa morem...
Vsemu temu bi pritrdil tudi Thomas Sowell.
... "Pekovski pomočniki in mesarski vajenci so postali sodniki, v vile predvojnih podjetnikov so se vselili falirani študenti in tesarji, državo pa je vodil ključavničar".
Pred tem pa so s krvavo komunistično revolucijo pobili ali pregnali narodov cvet intelektualcev, gospodarstvenikov, kulturnikov, kmečkih gospodarjev, ... in za naslednjih 150 let pohabili narodov oziroma slovenski genom.
Mislim, da bo pač treba počakati, da nas VSI prehitijo, da bomo krepko zaostali za drugimi in da se generacija zamenja. Ko bodo z novimi očmi jezno ugotavljali, da ne želijo več capljati so šele spremembe možne.
Skratka: tega ne bom dočakal. Žal.
Zame je čudež že to, da Slovenija premore tako odličnega analitika, ki lahko, danes svobodno, napiše tako vrhunsko analizo.
Pokojni in spoštovani g. Pučnik te sreče ni imel.
Hvala Vam, g. Ž. Turk.
Boli tole: "Pred drugo svetovno vojno je današnja Slovenija imela 1.450.000 prebivalcev. Zaradi revolucije in vojne je umrlo kar 90.000 ljudi, kar vključuje vsaj 24.000 ubitih s strani zmagovalcev revolucije ter 17.000 Slovencev, ki so emigrirali po vojni. Poleg tega je bilo prisilno izgnanih 25.000 Nemcev in 22.000 Italijanov. Skupno je tako Slovenija izgubila približno 6 % prebivalstva." Med pobitimi tudi podjetnik iz našega rodbinskega drevesa. Zato ker je bil podjetnik.
Žiga, hvala za izvrstno analizo in nove vpoglede.
Hvala Aleš. Ja, elita je bila v napoto revoluciji. Elita ne nastane čez noč, ampak se oblikuje skozi generacije.
Odličen prispevek, vse na enem mestu, bi rekel.
Acemoglu in Robinson sta potem napisala še eno knjigo (The Narrow Corridor), kjer pravita, da napredek goni naprej konfliktna dinamika med oblastjo in (civilno) družbo, v katerem nobena ne sme zmagati (če oblast, je diktatura, če družba, je anarhija - poenostavljeno povedano).
No, pri nas je civilna družba učinkovita v kontroli oblasti samo, ko imamo Janševe vlade. Sicer je v glavnem dobro plačan pudel. Kar je seveda samo še en vidik "institucionalne kontinuitete", o kateri pišeš.
Tisto s civilno družbo, me ne prepriča. Da nimamo diktature, naj bi skrbelo menjavanje oblasti (checks and balances tudi na časovni osi), omejena oblast, svobodno gospodarstvo, ne pa civilna družba in še posebej ne, če imamo v mislih neka društva, ki si jih postavi politika ali si jih poceni, ceneje kot politike, kupi gospodarstvo.
Ja, onadva bolj široko govorita o "society". V smislu, kaj ti pomaga npr računsko sodišče ali fiskalni svet kot check, če ga pa nihče ne upošteva in zaradi tega tudi ne kolesari. Se pravi, checks and balances rabijo tudi pritisk/podporo od družbe, da delujejo. Seveda ne naš tip CD, se strinjam.
Poljska in Estonija cvetita zaradi zemljepisne lege in strahu EU pred vojno. Vsaj ljubljanska elita, ki jo postavljate za rešitev, pa meni in še komu ni ljuba, ampak vidim(o) samo zmaje, ki bruhajo okrog svoje žveplo. To ni žlahtnost, zaradi katere smo preživeli.
Odličen zapis! Ko bi se le zgodil čudež! Slovenija ga nujno potrebuje!
Lepo opisana vzročna zveza, hvala!
Kljub medsebojni interakciji pa je vseeno dobro postaviti hierarhijo omenjenih dejavnikov, ki jih razumem po sledečem vrstnem redu: kultura/vrednote->inštitucije->elite.
Na zahodu so prišli do podobnih problemov vendar po drugi poti, preko počasne razgradnje vrednost in ne na silo, preko divjaške revolucije, ki jo je pri nas omogočila že 2. svetovna vojna. Tako da nismo osamljen primer, precej se lahko naučimo kar od tam.
Zadnje čase se ne namreč ne ukvarjam več z iskanjem in dokazovanjem vzrokov in potrjevanja stanja, ker je pač jasno, da tu smo. To je dejstvo. Zato na hitro prebiram kolumne ali knjigo in na koncu iščem predvsem predloge kako naprej. To vedno najdem tudi pri vas, bravo.
POMEMBNO, kar želim dodati k vašemu razmišljanju:
Pri zdravljenju kulturnega socializma moramo preiti v kulturni holizem in ne v dosledno restavracijo konservativne družbe. To pomeni postaviti nazaj na mesto vrednote, ki so naravne večini ljudi (narodna identiteta, vera, pravičnost, ...), zraven pa pustiti pridobitve liberalne demokracije in človekovih pravic. Manjšine lahko postavimo na mesto, brez da zato razgradimo kohezijo večine. Dolgotrajno delo, kjer se bo potrebno doseči nevtralnost ali pa vsaj uravnoteženost inštitucij. Sploh tistih, ki vzgajajo nove generacije državljanov.
Druge poti ni, vse se da. In kdor bo hotel sodelovati, ne bo žel neposrednih koristi, ampak bo vlagal v nekaj višjega, preprosto rečeno v "narodov blagor". Največje stvari, ki so se zgodile v človeštvu, so nastale skoraj iz "nič", zato Božični čas praznujemo še danes in ga bomo najverjetneje večno. Vsi apostoli so delali prostovoljno, na osnovi upanja, za človečnost. Zato smo spet tam in na nas je, kakšna prihodnost nas čaka.
Kako pa sprememba poteka v praksi, se bomo lahko pričeli učiti na primeru MAGA in DOGE, kasneje pa tudi na EU državah.