Žrtve za sovraštvo

Nekateri res sočustvujejo z žrtvami. Drugi so iskali in našli izgovor, da svobodno sovražijo, kar itak sovražijo.

Jordan Peterson je tule razložil, zakaj so zahodni levičarji na strani Palestincev in Hamasa in zakaj se zahodno javno mnenje nagiba v tisto smer. Naj povem še po svoje.

vir

Zatiralci proti zatiranim

Pedagoški in medijski agitprop sta spromovirala pogled na svet, ki vse družbene pojave vidi skozi prizmo nasprotja med zatiranimi in zatiralci. S tem je začel Marx, ko je postavil kapitaliste proti delavcem, v 20. stoletju pa so boj razširili iz razrednega v kulturnega.

Rezultat zatiranja so žrtve. Javni prostor se ukvarja samo še z žrtvami, politika se vrti samo še okrog žrtev, žrtev moralno vrednejša, ker je pač žrtev, kdor se s koncem jezika zavzema™ za žrtve, se lahko ponosno trka po prsih na družbenih omrežjih ...

Ko narediš iz nekoga žrtev, si ustvariš možnost, da neovirano sovražiš tisto, kar si si vedno želel sovražiti in se imaš pri tem za dobrega človeka.

Žrtve da so ženske, otroci, črnci, Palestinci, migranti, LGBTjevcx, delavci, krave, nutrije, polarni medvedi ... Kar je pač pri roki. In kdor ni žrtev, naj ne pričakuje simpatij. Kdor ne podpira žrtev, velja za kretena, češ, “kako moreš biti tako brezsrčen, da ne čutiš s to in to ubogo žrtvijo?”

Kulturni marksisti so zgradili cel vrednostni sistem, kjer preprosto moraš biti z zatiranimi žrtvami proti zatiralcem in kjer si je pametno prizadevati, da se uvrstiš v eno od kategorij žrtev. Ker to je prednost. Na lepotnih tekmovanjih, na Pokaži kaj znaš, na razpisih za službe …

Hamas je naredil, kar je lahko, da je iz Palestincev naredil žrtve. Ker ve, da ima na Zahodu žrtev večji vpliv kot moč.

Sovraštvo do našega sveta

Kdor pa se postavi na stran žrtev, ima proste roke za karkoli. Ne ovirajo ga več moralne zavore, ker ima vsaka manj teže, kot je teža žrtve. Lahko legalno in legitimno sovraži tiste, ki žrtve zatirajo. Kar je njen* osnovni motiv. Sovražila je že prej: moške, bogate, uspešne, pridne, desničarje, kapitalizem, Cerkev, Izraelce, Američane, Zahod … ampak zdaj ima blagoslov za sovraštvo.

Niso vsaka žrtev enako uporabna za mobilizacijo sovraštva proti tistemu, kar si od nekdaj sovražil.

Ta seznam tudi pojasni, koga javnomnenjski pastirji označijo za žrtev. Lahko bi bili žrtev namreč tudi Izraelci, ki jih je Hamas pobil, lahko bi bile žrtev Ukrajinske bolnišnice, ki jih Rusi raketirajo, lahko bi bila žrtev Sirska mesta, ki jih je Asad zravnal z zemljo, lahko bi bile žrtve beli “deplorables”, ki so zaradi globalizacije izgubili službo. Ampak niso. Ker niso vse žrtve enako uporabne, da se sovraštvo usmeri, kamor ga želijo usmeriti. Namreč proti tistim, ki so uspešni ali tistemu, ki Zahod dela uspešen.

Ker sovraži na strani žrtev, je sovraštvo celo plemenito, lahko se v svojem sovraštvu celo zadovoljno počuti. Sovraštvo je njen prispevek za boljši svet. Ko narediš iz nekoga žrtev, si ustvariš možnost, da neovirano sovražiš tisto, kar si si vedno želel sovražiti, in se pri tem celo pravičnega počutiš.

Proti tem sovraštevnikom je racionalen človek nemočen. Če si proti sovraštenikom, si proti žrtvam. Žrtve so živi ščit njihovega sovraštva in nestrpnosti. V tem so žrtve zlorabljene.

Zdaj se bo kdo oglasil, da je na drugi strani isto, da ne sovražijo samo levi tistega spiska iz par odstavkov nazaj, ampak da desni sovražijo nek drug spisek. Če sodim po sebi in svojih znancih, to ne drži. Z drugo stranjo se odločno ne strinjamo, morda čutimo odpor, pomilovanje, čudenje, osuplost … ne morem pa reči, da komunizem ali socialiste sovražimo.

Krščanske korenine

Malikovanje žrtev je mogoče samo v civilizaciji, ki jo je zaznamovalo krščanstvo. Ki ga je utemeljil Kristus in je to lahko naredil zato, ker je bil žrtev. Kdo je večja žrtev kot On, s trnovo krono na glavi, pod Poncijem Pilatom trpel in križan bil, kot zadnji kriminalec.

In mogoče je samo v civilizaciji, ki je pozabila na svoje krščanske temelje, ki je pozabila, da je Kristus umrl zato, da bi nam bili odpuščeni grehi, da bi nam bilo omogočeno večno življenje. Njegova smrt ni bila izgovor za nobeno zemeljsko sovraštvo do nikogar. Umrl iz ljubezni do nas.

Njegovo žrtev, ki jo je motiviralo presežno, so projicirali v tuzemstvo, podobno, kot so hoteli nebesa realizirati že na zemlji. V tem je vulgarnost te kulturne apropriacije.

Skratka

Naš odnos do žrtev že izkoriščajo. Taki, ki ga z nami ne delijo. Da bi jih 10.000 prišlo čez Sredozemlje v Evropo, jih bo pač dvesto moralo umreti. Tudi kak otrok. Da bi 10.000 Hamasovih borcev preživelo, bo pač umrlo 20.000 civilistov. Niso vse kulture tako občutljive na žrtve, kot so naredili nas. Oni se ne sekirajo, samo mi se. In oni to vedo.

Ko se bo Zahod zavedel, da je žrtev Zahod, bo prepozno.

Da se splača biti žrtev in da je prav sovražiti, je povsem napačno sporočilo. Delati bi bilo treba na tem, da nismo žrtve. Ker srečali se bomo, prej ali slej, z nekom, na kogar to ne bo naredilo nobenega vtisa. Ki bo pač ugotovil, da smo šibkejši. In bomo kot šibkejši nastradali. In ne bomo imeli nič od tega, če bo zato, ker smo šibkejši, nekdo simpatiziral z nami.

Kristusova žrtev je dala Zahodu moč. Iskanje žrtev Zahodu moč jemlje. Licenca za sovraštvo je orodje notranjega boja znotraj Zahoda. Sovraštvo je usmerjeno proti samim temeljem Zahoda.

Ko se bo Zahod zavedel, da je žrtev sam Zahod, bo prepozno.

* žensko obliko uporabljam za oba spola.