Dedek Mraz proti svobodi govora

Predlog zakona o medijih, ki smo ga dobili na Silvestra, je resna grožnja svobodi govora in zametkom medijskega pluralizma. To pravi umetna inteligenca.

Božiček in Dedek Mraz sta letos neverjetno aktivna. Božiček je prinesel roparski predlog zakona o obdavčenju nepremičnin, Dedek Mraz pa zakon, ki se namenja depolitizirati še ostale medije. Po tem, ko je bil po navodilih predsednika vlade janšizma očiščen RTV.

Sumim sicer, da so ju s temi darili v javnost potisnili tisti, ki nočejo, da se kaj spremeni v vrhu Policije ali na Notranjem ministrstvu, ki sta se zapletla v verjetno najhujšo afero povezano z represivnim aparatom po osamosvojitvi.

Velja pa darili vseeno vzeti resno. O prvem sem že pisal, o drugem še bom.

Z umetno inteligenco nad naravno neumnost

Novi zakon med drugim zahteva, da morajo avtorji označevati vsebine, pri katerih so si pomagali z umetno inteligenco. Označujem. Ampak zakaj ne tudi, če so računali s kalkulatorjem in ne peš, ali če so googlali?

No, saj vemo zakaj. Novinarje skrbi, da bi jih lahko pri 90% opravil zamenjal stroj in se nadejajo, da jim bi taka, na nek način ludistična, varovalka ohranila kakšno delovno mesto. Težka bo.

Namreč, kar umetno inteligenco sem vprašal, kakšen se ji zdi predlog.

Prosim za podrobno oceno, kako pripeti predlog Zakona o medijih lahko ogrozi svobodo govora v Sloveniji.

Odgovor je povsem soliden:

---

Podrobna ocena, kako predlog Zakona o medijih lahko ogrozi svobodo govora v Sloveniji

Predlog Zakona o medijih (ZMed-1) vključuje več določb, ki lahko ob neustrezni implementaciji ali politično motiviranem izvrševanju pomembno ogrozijo svobodo govora v Sloveniji. V nadaljevanju so predstavljeni ključni elementi zakona, ki sprožajo zaskrbljenost.

1. Omejevanje "sovražnega govora"

Ključne določbe:

"Prepovedano je razpihovanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti ter spodbujanje k neenakopravnosti na podlagi narodnosti, rase, vere, spola ali drugih osebnih okoliščin."

Možne težave:

• Nejasne definicije: Določbe ne opredeljujejo jasno, kaj predstavlja "sovraštvo" ali "nestrpnost". Brez natančnih pravnih meril lahko interpretacija temelji na subjektivnih stališčih posameznikov ali institucij.

• Subjektivna uporaba: Organi, ki zakon izvajajo, bi lahko določbo uporabili za utišanje kritičnih mnenj, še posebej v politično občutljivih temah.

• Efekt hlajenja: Grožnja sankcij bi lahko vodila do samocenzure medijev in novinarjev, ki bi se izogibali objavi spornih, a legitimnih vsebin.

2. Državne pomoči in oglaševanje

Ključne določbe:

"Finančne podpore medijem bodo dodeljene na podlagi vnaprej določenih, vsebinsko nevtralnih in objektivnih meril."

Možne težave:

• Regulacijska arbitrarna moč: Določanje "vsebinsko nevtralnih" meril je prepuščeno regulatorju, kar omogoča selektivno favoriziranje politično naklonjenih medijev.

• Nadzor financiranja: Nepreglednost pri dodeljevanju javnih sredstev za oglaševanje lahko vodi do sistemske diskriminacije medijev, ki ne ustrezajo prevladujočemu političnemu diskurzu.

3. Koncentracija medijskega lastništva

Ključne določbe:

"Vsaka pripojitev ali združitev medijev mora biti priglašena regulatorju, ki presoja vpliv koncentracije na medijsko raznolikost in javno mnenje."

Možne težave:

• Subjektivna interpretacija: Presoja vpliva na javno mnenje odpira možnost, da regulator zavrne združitve iz političnih razlogov, tudi če te niso v nasprotju s pravom konkurence.

• Povečana moč regulatorja: Neposreden nadzor nad lastniškimi spremembami omogoča manipulacijo z medijskim trgom in poseganje v uredniško neodvisnost.

4. Uporaba umetne inteligence (UI)

Ključne določbe:

"Vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, morajo biti jasno označene in ločene od drugih programskih vsebin."

Možne težave:

• Povečana regulativna bremena: Manjši mediji in samostojni novinarji se lahko soočijo z nesorazmernimi stroški in administrativnimi ovirami pri označevanju uporabe UI.

• Potencial za zlorabo: Zahteva po jasni ločitvi UI-vsebin lahko postane orodje za diskreditacijo ali cenzuro določenih virov informacij.

5. Možnost arbitrarnega odstranjevanja vsebin

Ključne določbe:

"V primeru ugotovljenih kršitev je izdajatelj dolžan umakniti vsebino v najkrajšem možnem času, najpozneje v enem delovnem dnevu po prijavi."

Možne težave:

• Hitri odzivni časi: En delovni dan za umik ne omogoča ustreznega preverjanja prijav ali pravne obrambe, kar lahko vodi do odstranitve legitimnih vsebin.

• Pravno nejasne kršitve: Brez natančne definicije kršitev je prostor za manipulacijo in arbitrarnost pri zahtevah za umik vsebin.

6. Omejevanje anonimnosti in interakcij javnosti

Ključne določbe:

"Komentiranje v medijih mora biti urejeno s predhodno registracijo uporabnikov. Medij je odgovoren za odstranitev neprimernih komentarjev."

Možne težave:

• Poseg v anonimnost: Zahteva po registraciji zmanjšuje pravico posameznikov do anonimnega izražanja, ki je ključen del svobode govora.

• Omejevanje razprav: Stroga odgovornost medijev za komentarje uporabnikov lahko vodi do zmanjšanja odprtih platform za javno razpravo.

7. Povečan vpliv države na medijsko pokrajino

Sistematična tveganja:

• Centralizacija moči: Zakon koncentrira regulativno moč v rokah Ministrstva za kulturo in drugih državnih institucij, kar omogoča večjo politično manipulacijo z medijskim prostorom.

• Nepreglednost postopkov: Čeprav zakon predvideva večjo preglednost, določbe o "vsebinsko nevtralnih" merilih in "preglednem" oglaševanju niso jasno operacionalizirane, kar pušča veliko prostora za zlorabe.

Zaključek

Predlog Zakona o medijih vsebuje številne določbe, ki imajo potencial za izboljšanje transparentnosti in pluralnosti medijskega prostora, vendar hkrati prinaša resna tveganja za svobodo govora:

1. Nejasne in subjektivne določbe o "sovražnem govoru" lahko vodijo v cenzuro in samocenzuro.

2. Centralizacija regulativne moči povečuje tveganje za politično motivirano izvajanje zakona.

3. Stroge zahteve glede odstranjevanja vsebin in regulacija UI lahko nesorazmerno obremenijo manjše medije in omejijo raznolikost glasov.

4. Določbe o komentiranju posegajo v pravico do anonimnosti in omejujejo svobodno javno razpravo.

Če bi bil zakon izvrševan s strani organov ali sodstva, ki ne podpirajo liberalno-demokratičnega razumevanja svobode govora, bi se medijski prostor v Sloveniji lahko premaknil k večji centralizaciji in manjši pluralnosti, kar bi okrepilo ideološko homogeno pokrajino in omejilo prostor za svobodno izražanje.

---

Skratka

Še umetni inteligenci je jasno, kam pes taco moli.

Zmago na volitvah čez 25 let si oblast zagotovi tako, da kontrolira šolstvo. Zmago na naslednjih volitvah si oblast zagotovi tako, da kontrolira medije. Ampak mediji niso več samo veliki časopisi in velike televizije. Medij je vsak od nas, vsak, ki piše tule na Substacku ali ki tupatam kakšno reče na X-u. Vsak od nas je urednik, ki si sam ureja, kaj bo bral in česa ne.

Poskus oblasti, da bi duha svobode stlačili nazaj v steklenico, so samo to: precej obupani poskusi tistih, ki bi se šli demokracijo samo pod pogojem, da imajo monopol nad besedo, ki pove volivcem, kako “prav” voliti.