Američani imajo na volitvah dve slabi izbiri. V Evropi tudi kandidira in je izvoljenih vedno več čudakov in nesposobnežev. Demokracija je v krizi. Je to logična posledica krščanstva?
Tole mi res NI všeč. Uči idejo Boga, ki je skregana s pametjo. Za model razumevanja krivde in odpuščanja jemlje ateistični stereotip - in v tem kontekstu bolj kot kaj drugega krepi predsodke proti krščanstvu. Morda celo (samo) krščanstvo kar dela krivo za polom demokracije, kar je absolutna oslarija.
Sploh ne bom šel v razlaganje, kakšna je v resnici Božja "metodologija" glede dobrega in zla, ker je ne-lenemu z lahkoto dostopna.
Na kratko samo to: krščanstvo nikjer in nikoli ne uči, da bodo grehi odpuščeni kar tako počez. Dokler trmariš v svoji svinjariji, se itak obnašaš, kot da ne rabiš odpuščanja: "Vsi grehi bodo odpuščeni, samo greh proti Svetemu Duhu nikoli" pravi Jezus - torej dokler se ne lotiš svoje svinjarije z vsemi močmi, ti ne bo nič odpuščeno in te je po pravici lahko strah; ne samo posledic v nebesih, ampak že tu na zemlji. (Krščanska) demokracija pa je v tem, da se proti tej svinjariji borimo skupaj, da si pri tem pomagamo; da ima pri tem vsakdo glas in odgovornost.
Zato so kristjani (posamezniki, ne ideja oziroma vera) krivi za polom demokracije - ker so tiho in ne živijo tega, kar je globoko v temeljih: "Podredita si jo in ji gospodujta."
Pravim, da je demokracija delovala, dokler so ljudje živeli kot kristjani. Sicer pa vidim da se strinjava, da odpuščanja grehov ne gre jemati na lahko.
Ugibam, da za to izjavo stoji Tocqevillova opazka o delovanju ameriške demokracije. To pa vidim kot skušnjavo in past, v kateri se krščanstvo "razsoli" zaradi potreb "miru in varnosti", ki ga obljublja demokratični sistem. Variaciji te misli smo pravzaprav kristjani na slovenskem podlegli v 90-ih, ko smo mislili, da bomo v demokraciji lahko še bolj kristjani (in hkrati vse drugo) kot smo bili pod komunizmom. Najbolj razvpit primer te razsoljenosti v "vsem drugem" sta potem mariborska Zvonova.
Meni pa je všeč razmislek. Nikakor ni oslarija, da sta polom demokracije in krščanstvo povezana. Začelo se je pred davnimi stoletji, ko si je Cerkev izmislila odpustke in z njimi mastno služila, čemur so se Luther in njegovi učenci uprli, za kar so ga izobčili. To je ta model, ki traja še danes: če boš mislil s svojo glavo boš kaznovan. Odpuščanje grehov so takrat jemali zlahka oz. v zameno za materialno bogastvo, vendar se slej ko prej pokaže, da to ne gre in se ne konča dobro. Avtor ima torej v tem delu prav. Moti pa se, ko pravi, da smo premalo boga prenesli v sekularno zgradbo zahoda; morda pa smo ga prenesli preveč oz. smo prenesli ravno tiste božje nauke, ki so napačni, tiste, zaradi katerih je posvečenim (včasih po stanu, danes pa bogastvu) dovoljeno vse, raja pa se mora, kot se je morala tudi nekdaj, zadovoljiti z ostanki.
Žal se v tem komentarju g. Tručla zrcalijo leta uspešne zlorabe šolskega sistema. Neto pozitivni doprinos cerkve k demokraciji, blagostanju in civilizacijski stopnji naše družbe je brez dvoma največji od vseh civilno-družbenih organizacij, ki so kadarkoli obstajale na planetu. Gospod Tručl pozablja (med veliko drugega) npr. na zasluge cerkve za razvoj akademske svobode v Evropi (Tomaž Akvinski: “Vera in razum si ne nasprotujeta”), na skrb za revne in uboge doma in po svetu (Karitas, misijonarji…) in ne nazadnje - kam že gredo naši otroci ali vnuki v velikem številu poleti v počitniško varstvo?
Če se kaj zrcali v tem najinem dialogu, potem so to stoletja indoktrinacije KC, ki kljub temu počasi izgublja svojo moč. G. Galilelo, ki ga je KC zažgala in Kopernik, ki je priznal nekaj, česar ni mislil, je samo droben odsev načina delovanja KC skozi zgodovino, milijoni dolarjev, ki jih od ZDA in Kanade do večine ev. držav plačujejo cerkve, zaradi dokazanih masovnih zlorab mladoletnikov in otrok, pa navedeno samo potrjuje.
Se opravičujem, imate prav, Giordana Bruna sem imel v mislih, njega so po inkvizicijski sodbi zažgali na grmadi. Galileio pa je zaradi svojega raziskovanja preživel zadnja leta v konstantnem sporu s cerkvijo, ki mu je večkrat tudi sodila. Res umrl v postelji, vendar ne svoboden, ampak v hišnem priporu.
Bruna niso zažgali zaradi astronomije. Galileo pa je imel težave, ker se je norčeval iz cerkvenih dostojanstvenikov. Precej podobno kot kak ameriški profesor danes.
Dober zapis. Veste to o odpuščanju je izjemno zanimiva zgodba, je nekaj kar nam da odgovore na marsikatero vprašanje v družbi. Če malo obrnem ploščo, verjetno dobro poznate pobude za legalizacijo tega in onega. Kaj pa mislite da je legalizacija, ja nič drugega kot poskus odpustka za pretekle grehe in to, da to kar počnem v prihodnje ne bo več greh, torej nekaj kar ni prav. Pa pojdimo še korak dlje. Zakaj taki pritiski po razno raznih legalizacijah? Gre za čisto jasne interese tistih, ki kršijo predpise, ki vedo da delajo nekaj narobe vendar narobe za one druge, za tiste, ki to dejansko počnejo pa to ni nič slabega, zato bi radi prepričali večino, da jim počeli odpustek, da bodo sedja to počeli legalno! Zakaj mislite, da je boj zoper korupcijo tako težak, zakaj imamo take težave. Tudi tu je odgovor sila preprost. Če se želite učinkovito zoperstaviti korupciji morate najprej razčistiti pri sebi, dojeti, da ni zastonj kavic, kosil in ja cela paleta uslug, manjših in večjih! Poglejmo si aktualne dogodke v tej vladi, nakup računalnikov, če zakonodajna veja oblasti tako ravnanje pokrije, potem imamo hude probleme. In vidite, kako daleč smo zabredli z odpustki, ja odpustki, ki jih je nekoč delila Cerkev, danes jih deli oblast in ne pozabite, oblast je tista, ki nas je zapeljala v hude skušnjave in ona si je vzela pravico, da bo delila odpustke za naprej in za nazaj. Cerkev je tu samo še stranski igralec, ki ima omejen vpliv na posameznike, ki še verujejo, ki verjamejo v dobro in prav ampak teh počasi zmanjkuje, večina sedaj veruje samo še v oblast in moč, ki jo le ta prinaša in s tem odpustke za grehe.
Ne vem. Sprašujem se. In ko pridem do nekih delnih odgovorov, zapišem. Premalo Boga Stare zaveze je med vernimi, premalo Boga je v družbi nasploh in premalo Božjih resnic smo prenesli v sekularno zgradbo Zahoda. Vse troje je med seboj povezano.
"Demokracija je v krizi. Je to logična posledica krščanstva?"
---
Kvečjemu je to posledica ne-krščanstva (ateizma) ... ker ko smo ponotranjili, da Boga ni, smo se obrnili k državi in njenim napisanim zakonom (vladavini prava) in to vzeli kot svetinjo oz. niti to ne, saj so izigravanja le-teh postala nekaj običajnega ..
Sicer bi ta pravila celo zadoščala, če bi se istočasno vsaj kolikor toliko držali krščanskega (Jezusovega nauka), ki nas uči življenja v odgovornosti.
Ja. Ampak zakaj se je krščanski svet tako zlahka odpovedal Bogu in zakaj je tako malo Božjega ostalo v sekularnih strukturah? Zakaj so te pogosto antiteza krščanstva?
Morda samo še to... verovanje nas spodbuja v globlje razumevanje sebe in drugih. S tem nam je omogočeno osebnostno zorenje za boljše razumevanje sveta okrog sebe.
Medtem ko antipod temu z revolucijo uvede laž in sovraštvo (ker resnica boli), zgradi ideologijo sovraštva.
Tole mi res NI všeč. Uči idejo Boga, ki je skregana s pametjo. Za model razumevanja krivde in odpuščanja jemlje ateistični stereotip - in v tem kontekstu bolj kot kaj drugega krepi predsodke proti krščanstvu. Morda celo (samo) krščanstvo kar dela krivo za polom demokracije, kar je absolutna oslarija.
Sploh ne bom šel v razlaganje, kakšna je v resnici Božja "metodologija" glede dobrega in zla, ker je ne-lenemu z lahkoto dostopna.
Na kratko samo to: krščanstvo nikjer in nikoli ne uči, da bodo grehi odpuščeni kar tako počez. Dokler trmariš v svoji svinjariji, se itak obnašaš, kot da ne rabiš odpuščanja: "Vsi grehi bodo odpuščeni, samo greh proti Svetemu Duhu nikoli" pravi Jezus - torej dokler se ne lotiš svoje svinjarije z vsemi močmi, ti ne bo nič odpuščeno in te je po pravici lahko strah; ne samo posledic v nebesih, ampak že tu na zemlji. (Krščanska) demokracija pa je v tem, da se proti tej svinjariji borimo skupaj, da si pri tem pomagamo; da ima pri tem vsakdo glas in odgovornost.
Zato so kristjani (posamezniki, ne ideja oziroma vera) krivi za polom demokracije - ker so tiho in ne živijo tega, kar je globoko v temeljih: "Podredita si jo in ji gospodujta."
Pravim, da je demokracija delovala, dokler so ljudje živeli kot kristjani. Sicer pa vidim da se strinjava, da odpuščanja grehov ne gre jemati na lahko.
Ugibam, da za to izjavo stoji Tocqevillova opazka o delovanju ameriške demokracije. To pa vidim kot skušnjavo in past, v kateri se krščanstvo "razsoli" zaradi potreb "miru in varnosti", ki ga obljublja demokratični sistem. Variaciji te misli smo pravzaprav kristjani na slovenskem podlegli v 90-ih, ko smo mislili, da bomo v demokraciji lahko še bolj kristjani (in hkrati vse drugo) kot smo bili pod komunizmom. Najbolj razvpit primer te razsoljenosti v "vsem drugem" sta potem mariborska Zvonova.
Meni pa je všeč razmislek. Nikakor ni oslarija, da sta polom demokracije in krščanstvo povezana. Začelo se je pred davnimi stoletji, ko si je Cerkev izmislila odpustke in z njimi mastno služila, čemur so se Luther in njegovi učenci uprli, za kar so ga izobčili. To je ta model, ki traja še danes: če boš mislil s svojo glavo boš kaznovan. Odpuščanje grehov so takrat jemali zlahka oz. v zameno za materialno bogastvo, vendar se slej ko prej pokaže, da to ne gre in se ne konča dobro. Avtor ima torej v tem delu prav. Moti pa se, ko pravi, da smo premalo boga prenesli v sekularno zgradbo zahoda; morda pa smo ga prenesli preveč oz. smo prenesli ravno tiste božje nauke, ki so napačni, tiste, zaradi katerih je posvečenim (včasih po stanu, danes pa bogastvu) dovoljeno vse, raja pa se mora, kot se je morala tudi nekdaj, zadovoljiti z ostanki.
Žal se v tem komentarju g. Tručla zrcalijo leta uspešne zlorabe šolskega sistema. Neto pozitivni doprinos cerkve k demokraciji, blagostanju in civilizacijski stopnji naše družbe je brez dvoma največji od vseh civilno-družbenih organizacij, ki so kadarkoli obstajale na planetu. Gospod Tručl pozablja (med veliko drugega) npr. na zasluge cerkve za razvoj akademske svobode v Evropi (Tomaž Akvinski: “Vera in razum si ne nasprotujeta”), na skrb za revne in uboge doma in po svetu (Karitas, misijonarji…) in ne nazadnje - kam že gredo naši otroci ali vnuki v velikem številu poleti v počitniško varstvo?
Če se kaj zrcali v tem najinem dialogu, potem so to stoletja indoktrinacije KC, ki kljub temu počasi izgublja svojo moč. G. Galilelo, ki ga je KC zažgala in Kopernik, ki je priznal nekaj, česar ni mislil, je samo droben odsev načina delovanja KC skozi zgodovino, milijoni dolarjev, ki jih od ZDA in Kanade do večine ev. držav plačujejo cerkve, zaradi dokazanih masovnih zlorab mladoletnikov in otrok, pa navedeno samo potrjuje.
Galileo je umrl v svoji vili v postelji. Kopernik je bil pa duhovnik.
Se opravičujem, imate prav, Giordana Bruna sem imel v mislih, njega so po inkvizicijski sodbi zažgali na grmadi. Galileio pa je zaradi svojega raziskovanja preživel zadnja leta v konstantnem sporu s cerkvijo, ki mu je večkrat tudi sodila. Res umrl v postelji, vendar ne svoboden, ampak v hišnem priporu.
Bruna niso zažgali zaradi astronomije. Galileo pa je imel težave, ker se je norčeval iz cerkvenih dostojanstvenikov. Precej podobno kot kak ameriški profesor danes.
Dober zapis. Veste to o odpuščanju je izjemno zanimiva zgodba, je nekaj kar nam da odgovore na marsikatero vprašanje v družbi. Če malo obrnem ploščo, verjetno dobro poznate pobude za legalizacijo tega in onega. Kaj pa mislite da je legalizacija, ja nič drugega kot poskus odpustka za pretekle grehe in to, da to kar počnem v prihodnje ne bo več greh, torej nekaj kar ni prav. Pa pojdimo še korak dlje. Zakaj taki pritiski po razno raznih legalizacijah? Gre za čisto jasne interese tistih, ki kršijo predpise, ki vedo da delajo nekaj narobe vendar narobe za one druge, za tiste, ki to dejansko počnejo pa to ni nič slabega, zato bi radi prepričali večino, da jim počeli odpustek, da bodo sedja to počeli legalno! Zakaj mislite, da je boj zoper korupcijo tako težak, zakaj imamo take težave. Tudi tu je odgovor sila preprost. Če se želite učinkovito zoperstaviti korupciji morate najprej razčistiti pri sebi, dojeti, da ni zastonj kavic, kosil in ja cela paleta uslug, manjših in večjih! Poglejmo si aktualne dogodke v tej vladi, nakup računalnikov, če zakonodajna veja oblasti tako ravnanje pokrije, potem imamo hude probleme. In vidite, kako daleč smo zabredli z odpustki, ja odpustki, ki jih je nekoč delila Cerkev, danes jih deli oblast in ne pozabite, oblast je tista, ki nas je zapeljala v hude skušnjave in ona si je vzela pravico, da bo delila odpustke za naprej in za nazaj. Cerkev je tu samo še stranski igralec, ki ima omejen vpliv na posameznike, ki še verujejo, ki verjamejo v dobro in prav ampak teh počasi zmanjkuje, večina sedaj veruje samo še v oblast in moč, ki jo le ta prinaša in s tem odpustke za grehe.
Ne vem. Sprašujem se. In ko pridem do nekih delnih odgovorov, zapišem. Premalo Boga Stare zaveze je med vernimi, premalo Boga je v družbi nasploh in premalo Božjih resnic smo prenesli v sekularno zgradbo Zahoda. Vse troje je med seboj povezano.
"Demokracija je v krizi. Je to logična posledica krščanstva?"
---
Kvečjemu je to posledica ne-krščanstva (ateizma) ... ker ko smo ponotranjili, da Boga ni, smo se obrnili k državi in njenim napisanim zakonom (vladavini prava) in to vzeli kot svetinjo oz. niti to ne, saj so izigravanja le-teh postala nekaj običajnega ..
Sicer bi ta pravila celo zadoščala, če bi se istočasno vsaj kolikor toliko držali krščanskega (Jezusovega nauka), ki nas uči življenja v odgovornosti.
Tako pa zdaj je kar je.
Ja. Ampak zakaj se je krščanski svet tako zlahka odpovedal Bogu in zakaj je tako malo Božjega ostalo v sekularnih strukturah? Zakaj so te pogosto antiteza krščanstva?
Ne vem, ker je živet brez Boga dosti lažje, vsaj zdi se tako.
V resnici je sicer težje, le da se tega ne zavedamo.
Morda k temu prispeva tudi večje blagostanje.
Morda samo še to... verovanje nas spodbuja v globlje razumevanje sebe in drugih. S tem nam je omogočeno osebnostno zorenje za boljše razumevanje sveta okrog sebe.
Medtem ko antipod temu z revolucijo uvede laž in sovraštvo (ker resnica boli), zgradi ideologijo sovraštva.
Uvede legitimiteto, ki zagovarja več resnic !?
Resnica pa je samo ena in edina.
"Vedno, povsod in za vsakogar je narobe verjeti karkoli brez zadostnih dokazov." (W. K. Clifford, The Ethics of Belief)